Kordež je na zaslišanje pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki želi razjasniti, ali so bili nosilci javnih oz. političnih funkcij vpleteni v sporno kreditiranje po nizkih obrestnih merah in brez ustreznih zavarovanj v bankah v lasti države, prišel iz zapora. Zaradi zlorabe položaja namreč na Dobu prestaja kazen šest let in pet mesecev zapora.
"Priznam, da sem napačno presodil potencialne rizike," je dejal Kordež, ki ga je komisija pozvala na zaslišanje zaradi financiranja prevzema Merkurja, ene večjih finančnih naložb, ki so danes prenesene na slabo banko. Doslej so člani komisije o dajanju kreditov že povprašali več bankirjev, po besedah predsednika Marka Pogačnika (SDS) pa želijo prisluhniti tudi tistim, ki so jih prejeli.
Vendar pa Kordež izginulega denarja ni pospravil v žep. Ob prevzemu so namreč Merkur ocenjevali na 300 milijonov evrov, danes pa je vreden zgolj 50 milijonov evrov. Za toliko se je v tem času zmanjšala vrednost premoženja, je pojasnil in poudaril, da ni pospravil v žep 250 milijonov evrov.
V nadaljevanju današnje seje bodo člani komisije, ki so z zaslišanji začeli decembra lani, postavljali vprašanja še članu uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) Danilu Grašiču.
Prevzem Merkurja so kreditirale tako tuje kot domače banke, tuje morda še nekoliko bolj. "Naredili smo natančen poslovni načrt do leta 2020, ki so ga banke ocenile za finančno vzdržnega, pa čeprav je bilo predvideno podaljševanje kreditov in izplačevanje dividend iz ustvarjenega dobička." Danes banke takega načrta seveda ne bi odobrile, je dejal in ponovil, da zdravim podjetjem niso bili potrebni nobeni pritiski, da bi dobila kredit.
Da s predstavniki vlade in politiki nasploh ni imel nobenih stikov, je Pogačnika presenetilo: "Ne zato, da bi reševali sebe, pač pa poslovno dejavnost."
Je pa Kordež izpostavil, da so bili poslovna politika bank in kriteriji za dajanje kreditov takrat povsem drugačni kot danes. Medtem ko danes vemo, da je za odobritev kredita ključen le denarni tok, ne pa neko premoženje, ki bi ga imelo podjetje, pa je bila do leta 2008 praksa popolnoma drugačna. "Banke so dajale kredite na osnovi premoženja, tako slovenske kot tuje," je dejal.
Napaka pa je bila, da se je s krediti financiralo predrage naložbe. To napako so sicer naredili tudi v tujini, a pri nas smo naredili še drugo napako, kako smo te kredite reševali, je dejal. Pred leti se je namreč velika večina kreditov vračala z najemom novih kreditov, kar v svetu velja še danes. "Če ta tok prekineš, podjetje propade," je pojasnil in obžaloval, da se je z nastopom krize ta politika spremenila.
Kar naenkrat je pretežni del kreditov postal problematičen. A ne zato, ker bi se poslovanje podjetij tako zelo poslabšalo, pač pa so kriteriji drugi, je dejal. Po njegovem mnenju bi bila bolj primerna rešitev, če bi banke izrinile lastnike, ne pa da so zahtevale vračilo kreditov.
Tudi v primeru prevzema Merkurja so se krediti podaljševali ali pa so bili odplačani. Na vprašanje, kdaj so se torej pojavile težave pri odplačevanju posojil, pa je odgovoril: "Proti koncu leta 2008 banke niso bile več pripravljene financirati prevzemnih družb." Vendar je tako Merkurju kot Merfinu v lasti njegovih menedžerjev do leta 2010 uspevalo, da nista imela nikoli blokiranih računov.
