Novice Svet24

Tako kot v večjem delu Evrope, so tudi pri nas med tatovi najbolj iskane nemške znamke, predvsem Volkswagen, Audi in BMW. Kljub temu so v Sloveniji razmere nekoliko specifične zaradi velikega števila Renaultov, zato se ta znamka, predvsem clio in megane, na vrhu izmenjuje z Volkswagnom, med katerimi sta najbolj iskana golf in passat.
V zadnjih dveh desetletjih se je precej spremenil namen kraj. Ob osamosvojitvi je bila Slovenija skoraj izključno tranzitna država, skozi katero so na vzhod potovala vozila, ukradena v zahodni Evropi. Preprodajalcem ukradenih avtomobilov so takrat šle na roko tudi nestabilne politične razmere v državah nekdanje Jugoslavije, tako da so po nekaterih ocenah v desetih letih blokade samo v Srbijo prepeljali okoli 100.000 ukradenih vozil.
Danes večino vozil, ki so ukradena v Sloveniji, razkosajo in dele uporabijo za popravilo pokvarjenih in razbitih vozil ali pa za prodajo rezervnih delov na črnem trgu.
"Lastniki razbitih avtomobilov te razumljivo želijo nekako prodati. Ko pa nekdo na spletu objavi serijo fotografij od sprednjega do zadnjega odbijača ter vse vmes, takšen avtomobil zagotovo ni bil razbit," je dejal Garbajs z Generalne policijske uprave in dodal, da tudi v Sloveniji od leta 2007, ko so prijeli prvo večjo kriminalno združbo, beležijo skokovit porast prodaje delov iz ukradenih vozil.
Eno odmevnejših akcij so v začetku lanskega leta izpeljali avstrijski policisti, ko so na meji z Madžarsko odkrili avtoodpad in predelovalnico rabljenih vozil, kjer so zasegli okoli tisoč motorjev in vsaj 800 menjalnikov. Med njimi so bila tudi v Sloveniji ukradena vozila, šlo pa je za eno največjih takšnih akcij v Evropi.
Sicer pa se po Garbajsovih besedah v Sloveniji raziskanost avtomobilskih tatvin giblje med 15 in 25 odstotki, a glede na trenutne dejavnosti storilcev ni pričakovati, da bo odstotek kaj veliko narasel. To je namreč danes za policijo precej težje kot pred leti, saj kljub odkritju delov vozila lastniku ukradenega vozila ne morejo vrniti.
Tok ukradenih vozil še vedno večinoma teče iz zahodne v vzhodno Evropo, a gre predvsem za vozila visokega cenovnega razreda, večinoma iz Nemčije in Avstrije na Poljsko in v Rusijo ter naprej proti vzhodu. Nemška policija je za leto 2010 izračunala, da so storilci s krajami in preprodajo vozil na območju EU zaslužili okoli 7,4 milijarde evrov oziroma okoli 15.000 evrov na avtomobil.
V slovenskih zavarovalnicah opažajo, da se lastniki avtomobilov vendarle vse bolj zavedajo pomembnosti zavarovanja pred krajo, kljub temu pa na odločanje za tovrstna zavarovanja vpliva tudi kriza. Medtem ko v Zavarovalnici Triglav v zadnjih letih v skupni strukturi vseh zavarovanj beležijo približno enako raven zavarovanj proti krajam, pa v Zavarovalnici Maribor pravijo, da se ljudje za zavarovanje pred krajo v sklopu kasko paketov odločajo predvsem glede na starost vozila.