Novice Svet24

Piranska sol je morska sol, ki se pridobiva izključno na področju Sečoveljskih in Strunjanskih solin na naravni podlagi, imenovani petola. Petola je en centimeter debela, umetno gojena skorja, ki jo sestavljajo modrozelene cepljivke, sadra, karbonatni minerali ter v manjši meri tudi glina. Vloga petole je dvojna - v prvi vrsti se sol ne meša z morskim blatom v podlagi in s tem pridobi na čistosti in beli barvi, deluje pa tudi kot biološki filter, ki zadržuje vgrajevanje posameznih ionov težkih kovin v kristal soli.
Piranska sol se prideluje po več kot 700 let starem izročilu, zgolj s tradicionalnimi orodji in izključno ročno, z dnevnim pobiranjem. Ob kristalizaciji se sol oblikuje v bele do sive kristale, z možnimi ostanki primesi naravnega izvora. Zaradi načina pobiranja so kristali soli krhki in hitro topni, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Zrno soli ima po drobljenju izrazit vonj po morju. Piranska sol - solni cvet kristalizira na površini slanice v kristalizacijskih bazenih, kar mu daje posebno značilno kristalno strukturo, v kateri je ujeta slanica. Oblika kristala in v njem ujeta slanica pripomore k njegovi hitrejši topnosti.
Piranska sol je nerafinirana in ni prana, zato vsebuje mineralne sestavine v naravnem ravnotežju ter ne vsebuje nobenih aditivov.
V EU je poleg piranske soli registriranih še 20 slovenskih proizvodov. Zaščiteno označbo porekla so pridobili prekmurska šunka, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, tolminc, bovški sir, kraški med in mohant.
Zaščiteno geografsko označbo imajo prleška tünka, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski lük, kraški pršut, kraški zašink, štajersko prekmursko bučno olje, kraška panceta in slovenski med.
Kot zajamčene tradicionalne posebnosti pa so zaščitene belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.