Kot je za STA pojasnil direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Bojan Korošec, zahtevani denar sicer lahko vrnejo po obrokih v 18 mesecih, vendar pa se s tem ne strinja. Če bo ministrstvo tudi po srečanju z državno sekretarko po praznikih vztrajalo pri zahtevi, resno razmišlja o odstopu, ne izključuje pa niti možnosti, da bo bolnišnica ministrstvo tožila. Vračilo denarja na delo v bolnišnici neposredno ne bo vplivalo, bodo pa morale zaradi tega na zamenjavo počakati že dotrajane aparature, dodaja Korošec. Trditev vodstva Splošne bolnišnice Murska Sobota, da je ministrstvu sproti posredovala celotno dokumentacijo, vključno s pogodbami, po navedbah ministrstva ne drži in je zavajajoča. Kot navajajo, so upravljavska preverjanja razdeljena na več organov prav zato, da sistem preverjanja deluje kot celota. Preden pa je ministrstvo za zdravje potrdilo predmetni zahtevek za izplačilo, je bolnišnici poslalo kar dva poziva k dopolnitvam in šele po prejemu ustreznih dopolnitev izvršilo plačilo, pravijo na ministrstvu.
Dobili so 4,8 milijona, sanacija je stala 6,5 milijona evrov
Energetska sanacija bolnišnice je potekala leta 2011 v sklopu nacionalnega projekta energetske sanacije objektov javnih zdravstvenih zavodov s sredstvi evropskega kohezijskega sklada. Soboška bolnišnica je dobila 4,8 milijona evrov namenskih sredstev, celotna sanacija pa naj bi stala 6,5 milijona evrov. Toda končana je bila z manj denarja, kot je bilo predvideno, bolnišnica pa na ta račun letno privarčuje okoli 350.000 evrov. Sporen je del projekta, to je razpis za opremo in strojne inštalacije, na katerega so se, tako Korošec, prijavili štirje ponudniki, ker pa so vrednosti ponudb presegale razpoložljivi denar, so pri vseh črtali iste postavke, ponudniki pa se na to niso pritožili.
Niso ugotovili koruptivnega dejanja bolnišnice
"Tudi po tem krčenju je ostal najcenejši isti ponudnik in tu smo storili napako, saj bi morali objaviti nov razpis oziroma nadaljevati postopek, znižanje pa opraviti pozneje. Energetsko sanacijo je vodila bolnišnica, postopke pa je nadziralo ministrstvo, ki opisanega ravnanja takrat ni opredelilo kot napako in tudi ni ustavilo nakazil," pravi Korošec. Ob tem dodaja, da tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je primer obravnavala, tega, da so namesto načrtovanih kompresorjev, vrednih 20.000 evrov, izbrali cenejšo rešitev, ni ugotovila koruptivnega dejanja bolnišnice. "Bolnišnica mora za to plačati previsoko kazen, saj mora vrniti denar za celotno vrednost strojnih del, čeprav so znani nekateri primeri, kjer so kazen zmanjšali in tudi na ministrstvu so nam povedali, da lahko pričakujemo kazen od petih do dvajsetih odstotkov vrednosti. Zdaj pa je kazen stoodstotna oziroma je to skoraj polovica vsega denarja, ki ga je za celotni projekt bolnišnica dobila od države in EU, povrhu pa ta denar ne gre nazaj v Bruselj, pač pa na gospodarsko ministrstvo, kjer naj bi ga razporedili za druge objekte," še dodaja Korošec.
