Novice Svet24

Razkorak pri uresničevanju zakonodaje in prakso nastaja pri delu javnih služb, v gospodarskih in družbenih dejavnostih ter v odnosih z lokalnimi oblastmi, opozarja poročilo o uresničevanju listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih.
Tovrstno priporočilo je Svet Evropi Sloveniji namenil že v predhodnem poročilu leta 2010 in kot ugotavlja sedaj, kljub nadaljnji zavezanosti države zaščiti in promociji madžarščine in italijanščine, ta razkorak ostaja.
Poleg tega pa Svet Evrope v poročilu, ki ga je svet ministrov potrdil pred slabim tednom dni, poziva Slovenijo, naj prizna nemščino, hrvaščino in srbščino kot tradicionalne manjšinske jezike in v sodelovanju z govorci teh jezikov uveljavi ustrezna določila listine.
Svet Evrope je sicer že v predhodnem, tretjem poročilu, Sloveniji priporočil določitev območja uporabe hrvaškega, nemškega in srbskega jezika, česar pa država še vedno ni storila, jeziki poleg tega ostajajo v pretežni meri odsotni iz javnega življenja, ugotavlja novo poročilo.
Glede romskega jezika ugotavlja, da Slovenija sicer sprejema ukrepe za njegovo zaščito, jo pa kljub temu še naprej poziva, naj učenje romskega jezika in romske kulture razvije na vseh ustreznih ravneh.
Svet Evrope državo poziva tudi k okrepitvi ukrepov za višanje javne osveščenosti o manjšinskih jezikih tako v izobraževalnem sistemu kot množičnih medijih. V prvem se pojavijo le podatki glede italijanščine in madžarščine, v medijih pa so podatki o regionalnih in manjšinskih jezikih v pretežni meri odstotni, ugotavlja poročilo.
Poročilo temelji na podatkih, ki jih je svet neodvisnih strokovnjakov prejel v četrtem poročilu Slovenije ter na pogovorih, ki so jih med obiskom v Sloveniji novembra lani opravili s predstavniki govorcev regionalnih ali manjšinskih jezikov ter oblasti. Slovenija je sicer ustrezno poročilo poslala s 15-mesečno zamudo.