Janković, ki se je politike na državni ravni sprva otepal, je s svojo stranko slaba dva meseca po njeni ustanovitvi (22. oktobra 2011) presenetljivo zmagal na zadnjih volitvah (4. decembra 2011). Pogovore za sestavo koalicije je začel že dan zatem, a so ti potekali vse prej kot gladko. Potencialni partnerji v njegovi koaliciji so mu med drugim očitali avtoritarnost.
Janković, ki mu je takratni predsednik republike Danilo Türk prvemu ponudil možnost za sestavo vlade, na koncu potrebne podpore ni dobil. Njegovo kandidaturo je na tajnem glasovanju podprlo 42 poslancev, proti je glasoval eden. To pomeni, da Janković ni dobil niti vseh glasov od takrat skupaj 44 poslancev PS, SD in DeSUS.
Vlado so pod vodstvom Janeza Janše zato oblikovale SDS, DL, DeSUS, SLS in NSi. Janković pa je vnovič kandidiral za župana prestolnice in marca 2012 že tretjič v prvem krogu z večino glasov zmagal, obenem pa ostal predsednik novinke na političnem parketu.
Slabo leto pozneje pa je znova završalo. Protikorupcijska komisija je januarja lani v zaključnem poročilu nadzora premoženja predsednikov parlamentarnih strank ugotovila, da sta Janša in Janković večkrat in sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo. Po izstopu DL, DeSUS in SLS iz koalicije je Janševa vlada padla, PS pa je medtem na svojem tretjem kongresu sprejela Jankovićev predlog o zamrznitvi funkcije predsednika stranke.
Za vodenje stranke so organi stranke pooblastili takratno poslanko Alenko Bratušek, ki je postala tudi mandatarka za sestavo nove vlade. A potencialne koalicijske partnerice - SD, DL in DeSUS - so zahtevale Jankovićev odstop z vrha PS. Tako je Janković ponudil t. i. bianco odstopno izjavo in marca, na dan imenovanja nove vladne ekipe, tudi odstopil s tega položaja.
Izid na kongresu bo razčistil notranje razmere v PS, a hkrati pomeni tveganje za nove predčasne volitve
Že od takrat pa se PS ne more otresti ugibanj, kdo stranko dejansko vodi. Mnogi težavo vidijo ravno v tem, da PS nima na kongresu izvoljenega predsednika. Organi PS so sicer sklicali kongres, ki bi moral biti oktobra lani, a ga je izvršni odbor PS prestavil. Kot razlog so navedli potrebo po politični stabilnosti v državi. Za predsedniški stolček stranke se je namreč poleg Bratuškove znova odločil potegovati tudi Janković.
A je dvovladje v stranki, ki ga je posredno priznala tudi sama Bratuškova v nedavnem pismu članstvu, pripeljalo do stanja, ko Bratuškova kot vodja stranke očitno ne more več računati na soglasno podporo vseh poslancev v DZ.
To se je denimo pokazalo pri glasovanju o interpelaciji zoper notranjega ministra Gregorja Viranta, ko so po sestanku poslancev z Jankovićem štirje poslanci glasovali za Virantovo razrešitev, dva sta se vzdržala, ostali so glasovanje obstruirali.
Bratuškova se je zato zavzela za čim prejšnji kongres, kar pozdravljajo tudi nekateri koalicijski partnerji. Je pa s tem politična stabilnost znova pod vprašajem. Stališča koalicijskih partnerjev, da v vladi ne želijo sodelovati s stranko, ki jo vodi s sumi kršitev zakonodaje obremenjeni predsednik, se očitno namreč niso spremenila. Če se Janković vrne na čelo stranke, bo vladne koalicije, kot kaže, konec. Najverjetnejša posledica pa bi bile že druge predčasne volitve zapored.
Izid kongresa težko napovedati
Čeprav so člani PS na lanskem kongresu Jankovićevo odločitev za zamrznitev funkcije označili za primerno potezo, je bilo jasno, da še vedno ima zaupanje velikega dela stranke. Pred četrtim kongresom (oziroma drugim volilnim) od ustanovitve stranke pa je praktično nemogoče napovedati zmagovalca.
Medtem ko je Janković sporočil, da glasov pri članstvu ne bo nabiral na terenu, saj da "ne želi tekmovati na tak način", pa Bratuškova v teh dneh pospešeno obiskuje člane po regijah. V petek zvečer se je denimo sestala tudi s člani iz zahodne in osrednjeslovenske regije, kjer naj bi po besedah podpredsednice PS Maše Kociper praktično vsi prisotni izrazili podporo aktualni vladi in Bratuškovi.
Nekateri člani PS so tudi javno povedali, da podpirajo Bratuškovo, a obenem so se pojavljala ugibanja, da je najbrž veliko takih, ki na zadnja srečanja niso prišli, podpirajo pa Jankovića. Spet drugi so tudi po petkovem srečanju z Bratuškovo dejali, da še vedno ne vedo, koga bodo volili, in da bi na vrhu PS najraje videli kar oba.
Večina vidnejših predstavnikov največje parlamentarne stranke te dni ni ravno zgovorna. Kot pravijo, bodo svojo odločitev o podpori sporočili na kongresu. Podporo Jankoviću pa je denimo že napovedal poslanec Jožef Kavtičnik, javno tudi nekdanji poslanec in s čela Luke Koper razrešeni Gašpar Gašpar Mišič.
Bratuškova suverena, Janković zavrača "ustrahovanja" o padcu vlade!
Bratuškova je sicer v pogovoru za Večer dejala, da verjame v zmago na kongresu PS. To prepričanje pripisuje predvsem pogovorom s poslanci in člani stranke, ki po njenih besedah ugotavljajo, da so v letu dni naredili veliko za državo. Članom PS pa je tudi že pojasnila, da od nje ne morejo pričakovati nadaljnjega vodenja vlade, če nima podpore v stranki.
Nekateri so sicer omenjali možnost, da bi se Bratuškova v primeru poraza na kongresu s podporniki v poslanski skupini odcepila od PS, morda ustanovila svojo stranko in ostala na položaju premierke. A je to manj verjetno, saj ni jasno, koliko poslancev PS premierko podpira.
Po drugi strani je Janković članstvu poslal pismo in v njem ponovil, da ima lahko PS po kongresu hkrati predsednico vlade, župana Ljubljane in predsednika stranke ter da ni nujno, da je predsednik stranke hkrati tudi predsednik vlade. Trdi tudi, da ne more prevzeti odgovornosti za morebiten odstop Alenke Bratušek in da je to, da bi po morebitnem odstopu Bratuškove zavladal Janša, nesmiselno ustrahovanje.
Na kongresu vlaganje kandidatur ne bo mogoče, bo pa možen umik kandidature, čeprav sta oba kandidata za predsednika strake zagotovila, da je njuna odločitev dokončna.
Glasovanje na kongresu bo tajno. Volili bodo lahko vsi člani stranke, ki se bodo kongresa udeležili. Tisti, ki so se v stranko morebiti včlanili po dnevu določitve datuma kongresa, volilne pravice na tokratnem kongresu ne bodo imeli.
