Že čez deset let bo ob starajoči se populaciji razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci tako »slabo«, da v pokojninski blagajni preprosto ne bo več denarja, ki bi zagotovil preživetje. Upokojencev bo, preprosto povedano, preveč, da bi jim mlade generacije s svojim delom in prispevki lahko zagotovile dovolj denarja. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da gre za tempirano pokojninsko bombo, ki bo počila najkasneje leta 2024.
Boleči padec v starost. Že dandanes so pokojnine tako nizke, da težko rečemo, da je mogoče z njimi preživeti. Ob povprečni plači, ki je bila januarja 1005 evrov, bi ob upokojitvi prejemali le še slabih 560 evrov, pa tudi za tiste, ki imajo za zdaj še visoke dohodke, bo padec v starost precej boleč. In čeprav mnogi strokovnjaki zatrjujejo, da upokojenci potrebujejo manj denarja kot aktivni prebivalci oziroma da se s starostjo potreba po denarju zmanjša, se s tem nikakor ne moremo sprijazniti. Morda se res da živeti s polovico denarja od visoke plače, s (pod)povprečno pokojnino pa zagotovo ne.
Razlika med revnimi in »bogatimi« upokojenci.
Nekateri se problema zavedajo, večina zagotovo ne, raziskave pa celo kažejo, da se jih zelo malo odloča za varčevanje oziroma kakršnokoli ukrepanje. Res je težko misliti na starost, če se že zdaj komaj prebiješ do konca meseca, a vendar tudi mnogi tisti, ki sicer imajo višje dohodke, še vedno vse preveč pričakujejo, da bo zanje tudi na stara leta poskrbela država.
A kdor se ne misli sprijazniti z životarjenjem na stara leta, bo moral že v aktivni dobi misliti na starost. In ravno v tem bo že v bližnji prihodnosti razlika med revnimi in »bogatimi« upokojenci. Kdor bo v aktivni dobi živel samo za danes in se prepuščal potrošniškemu toku, bo žal zapravil vse, kar bi lahko privarčeval za starost. Tisti, ki bodo še pravočasno ujeli varčevalni vlak, pa bodo na stara leta živeli vsaj približno tako, kot si vsakdo želi.
Dve službi za stara leta!
V tujini je povsem normalno, da ljudje že od začetka delovne dobe razmišljajo o tem, da je treba delati tudi za starost, pri nas pa seveda zaradi naše zgodovine še ni bilo treba. A našo življenjsko filozofijo bomo morali slej ko prej spremeniti in se vsaj v tem oprijeti zahodnjaške miselnosti, ki vključuje tudi popoldansko ali drugo, če ne celo tretjo službo. Ali dejavnost, ki nas veseli in nam prinese še nekaj denarja. To je v teh časih, ko se otepamo z brezposelnostjo, sicer kar bogokletno razmišljanje, a žal bo vsak zase moral začeti iskati nove priložnosti. In ni vprašanje, ali imeti po službi še popoldansko obrt ali ne, ampak je pravo vprašanje, kako si poiskati še kakšno službo, da ne bodo morali naši otroci na stara leta preživljati še nas!
Za doseganje ciljev bosta torej potrebna nekakšen življenjski načrt in odločitev, da bomo nekaj naredili, sledi razmislek o tem, koliko smo pripravljeni »žrtvovati« za naložbe v lepa stara leta oziroma koliko si sploh lahko privoščimo. Pretehtati moramo tudi možnosti, ki se nam ponujajo, in odmisliti razne tvegane naložbe, kot so delnice ali skladi, saj te za običajno ljudstvo pomenijo le izgubo težko prigaranega denarja.
Kolikšne starostne pokojnine prejemajo v letu 2014 (v odstotkih):
Ne igrajmo se finančnikov.
Za večino je seveda najbolje, da svoj denar vlagajo tja, kjer se bo zagotovo ohranila njegova vrednost in se bo še malo oplemenitil. Če nismo finančni strokovnjaki in se nam ne da spremljati dnevnih borznih tečajev ter dogajanja na finančnih trgih in potem posledično prelagati našega denarja v tisti trenutek najdonosnejše zadeve, predvsem pa če nočemo slabo spati zaradi skrbi, da bomo denar izgubili, ga vložimo v najmanj tvegane naložbe. To pomeni, da se moramo izogibati raznim skladom in hibridnim zavarovanjem, torej zavarovanjem, ko si hkrati zavarovan in varčuješ.
Samo pravo zavarovanje nam zagotavlja varnost.
Da ne bo dileme – zavarovanja seveda morajo biti, saj nam zagotavljajo varnost, in tudi varčevanje v zavarovalnici je absolutno zelo varna in dobra oblika varčevanja, vendar moraš oboje ločiti. Zavarovan si s posebno polico, ki ne vključuje varčevanja, varčuješ pa z drugo polico, ki ne vključuje zavarovanja. O tem, koliko hude krvi so povzročila preštevilna hibridna, torej neločena zavarovanja, smo že pisali in tudi forumi so polni gneva zaradi njih. Predvsem je veliko ljudi žrtev zavarovanj, sklenjenih pred leti, ko so jih sklepali s sorodniki ali znanci sorodnikov, potem pa od njih niso mogli ne odstopiti ne priti do denarja.
Najprej zavarovanje, potem varčevanje.
Pri ločenem zavarovanju in varčevanju ni nobene megle ali skritih stroškov in je vse jasno. Tam točno veš, kaj je s tvojim denarjem in kakšen je tvoj donos. Strokovnjaki torej priporočajo, da se tudi Slovenci čim bolje finančno zaščitimo za stara leta, to pa pomeni, da se življenjsko in invalidsko zavarujemo, kot rečeno, posebej, če se le da, tudi za bolezni. Vse skupaj lahko stane že samo 15 evrov na mesec, od zavarovalnice pa dobimo kritje okoli 50.000 evrov. Ves preostali mesečni preostanek denarja vložimo v varčevanje za starost!
Rentno ali dodatno pokojninsko zavarovanje.
Tu se ponuja predvsem možnost rentnega oziroma dodatnega pokojninskega zavarovanja, ko si z rednim mesečnim plačevanjem obroka zagotovimo nekoliko višjo pokojnino in ne nazadnje si tudi pri mnogih ponudnikih z vplačili znižamo dohodnino. Vendar pa moramo vedeti, da je to zelo konzervativno varčevanje, kar pomeni, da je zelo varno, saj nam zakonodaja zagotavlja zajamčen donos, ki pa zaradi tega ni ogromen. Predvsem moramo na naša vplačila gledati dolgoročno, saj nam bodo prišla prav čez več desetletij, ob morebitni prekinitvi rentnega varčevanja pa bomo »kaznovani« z visokimi izstopnimi stroški. Vendar pa lahko pri večini ponudnikov dodatnega pokojninskega varčevanja plačevanje obrokov prekinemo, dotlej privarčevani denar pa se še naprej plemeniti na našem računu. Pri drugih oblikah zavarovanja moramo namreč ob prenehanju plačevanja izstopiti.
Kolikšni so donosi?
Pri klasičnem bančnem rentnem varčevanju si bomo v 20 letih z mesečnimi vplačili po 90 evrov dvignili pokojnino za okoli 240 evrov, ki jih bomo prejemali 20 let vsak mesec, ali pa se bomo odločili za dvig v enkratnem znesku in bo ta zanašal okoli 37.000 evrov, od tega bo okoli 15.000 obresti, preostalo bo naš vložek.
Pri pokojninskem dodatnem varčevanju je zadeva nekoliko drugačna, saj je naravnano tako, da se nam dodatna sredstva izplačujejo do naše smrti in da se enkraten dvig ne izplača oziroma je nekoliko nižji od pričakovanega.
