Oba časnika sta od urada predsednika republike pridobila dokumente, ki jih je kandidaturi priložil Štefanec.
Kot navaja Delo, ti razkrivajo, da Štefanec merila strokovne uveljavljenosti ni izpolnjeval. Med prilogami ni ne strokovne bibliografije, ne navedb o izkušnjah pri projektih s protikorupcijskega ali sorodnega področja, ne česarkoli drugega, s čimer bi podkrepil svojo strokovno usposobljenost za zasedbo pomembnega položaja predsednika KPK. Prazen je pustil tudi razdelek o znanju tujih jezikov, kot strokovno kompetenco pa je navedel strokovni izpit iz pravosodja iz leta 1981.
Med prilogami ni ne strokovne bibliografije, ne navedb o izkušnjah pri projektih s protikorupcijskega ali sorodnega področja.
Dnevnik med drugim opozarja tudi, da kandidat med delovnimi izkušnjami ni navedel svoje politične funkcije iz časov pred osamosvojitvijo države (sekretar občinskega komiteja ZK), da je pustil prazen tudi del o komunikacijskih in organizacijsko-vodstvenih kompetencah ter da se ima za dobro usposobljenega za delo z računalnikom, saj dnevno uporablja urejevalnik besedil, preglednice, knjigovodska opravila, spletne storitve, elektronsko pošto in še kaj.
Oba časnika ob tem izpostavljata Štefanecovo vizijo KPK, ki jo je po navedbah Dela zapisal v štirih točkah na manj kot eni strani oz. s "pičlimi 1394 znaki (s presledki)", piše Dnevnik. V njej je poudaril, da je treba delovati v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimi akti, da je treba zastaviti akcijski program, da se je treba zavzemati za koordinirano delovanje vseh, ki imajo opraviti s korupcijo, in da je treba natančno pregledati vsebino javnega pisma (odstopljenega) senata KPK.
Ker Štefanec ni imel strokovnih referenc, je moral izbirno komisijo najbrž prepričati predvsem na zaslišanju, ugotavlja Delo. Po njihovih neuradnih informacijah pa vsi kandidati vizije delovanja KPK niso predložili, zato izbirna komisija tega dokumenta tudi ni upoštevala pri oceni posameznih kandidatov. Dnevnik pa poudarja, da četudi sta bila to morebiti najboljši življenjepis in vizija od vseh, kar so jih napisali kandidati, predsedniku države Borutu Pahorju imenovanja Štefaneca ne bi bilo treba podpisati.
Iz urada predsednika države so za Dnevnik sicer sporočili, da je predsednik pred imenovanjem Štefaneca na položaj predsednika KPK prebral posredovano gradivo in da se je za njegovo imenovanje odločil (tudi) na podlagi pisnih dokumentov (poročilo o delu izbirne komisije, življenjepis, vizija delovanja KPK). Pojasnili so tudi, da je Pahor glede vizije delovanja KPK s Štefanecem tudi govoril.
