Zgodbo smo raziskali, preberite odziv Mariborske porodnišnice!
Danes sem se odločila, da z vami delim to mojo zgodbo!
Bil je 4.2.2014 tega dne nebom nikoli pozabila. Zjutraj ob 7.00 ko sem mojega sončka nahranila, so se začele bolečine v levem spodnjem delu trebuha in se nato iz ure v uro širile po celem trebuhu. Okoli 10.00 ure so te bolečine bile že tako neznosne, da sem v solzah prosila mojega moža naj mi nekako pomaga. Ob 12.00 sem prišla k mojemu osebnemu zdravniku, kjer sem dobila injekcijo, ki pa mi seveda ni pomagala popolnoma nič. Moja pot se je tako nadaljevala na urgenco, kamor sem prišla že v obupnem stanju, saj so me noge komaj držale (telesna temperatura 40 in mrzlica celega telesa).Tam so me seveda hitro sprejeli, mi dali infuzijo in čakali da se krči v trebuhu umirijo. Ko se je stanje nekoliko po infuziji izboljšalo, so me poslali na ginekološki oddelek, saj sem pred kratkim rodila in so želeli opraviti pregled. Seveda, kot je v njihovi navadi ugotovili niso ničesar in kot končno diagnozo napisali, da gre za zaprtje. Ja vse lepo in prav, če bi to bilo tako!!!! Sestra mi je izmerila pritisk, ki je bil 35/71 in srčni utrip 116 in ne boste verjeli kljub temu, da sem ji povedala, da se mi grozno vrti in me poliva mrzla polt so si me upali v takem stanju poslati domov. Vse to se je dogajalo v porodnišnici Maribor!!!!! Drugi dan 5.2.2014, celo noč sem še prestajala te hude bolečine. Popoldan okoli 17.00 ure me moj mož ponovno pelje v bolnišnico in ker nisem imela napotnice sem mogla počakat na dežurnega zdravnika, ki pa začne ob 20.00. V velikih mukah in prošnji naj me čimprej sprejmejo so se me vendarle usmilili. Ko so me pregledali, odvzeli ne vem koliko krvi so me še poslali na infekcijski oddelek, kjer me po njihovem pregledu prav tako niso sprejeli na oddelek, saj naj ne bi šlo za infekcijsko stanje.(Zelo zanimivo, da nobeden ni vedel kaj mi je!?) Moj mož je z malim sinekom starim le 6 tednov hodil po bolnici sem in tja, res katastrofa!!!!!! No, končno so se dežurni zdravniki odločili, da me sprejmejo v njihovo zgradbo na oddelek abdomen (to je oddelek za predel trebuha). Moj mož in moj mali sonček sta tako zapustila bolnico ob 23.00 uri vsa zmedena, saj sem ga pred tem dojila. Moral se je znajti sam s flaško in adaptiranim mlekom. Dragi moji sploh si ne morete mislit kako težko mu je bilo. A kaj hočeš usoda je pač tako želela. No, pa da nadaljujem kako se bilo z menoj. Mene pripeljejo na oddelek, kjer me kar na hodniku pregleda nekaj zdravnikov, nakar mi nekdo od njih pove, da je moja krvna slika katastrofalna, saj mi mejna vrednost presega kar za 5x. Če poenostavim, da je pri zdravem človeku vrednost CRP 5, jaz pa sem ga imela 491.Odpeljali so me v bolniško sobo in tam sem poskusila prespati noč, kljub bolečinam. 6.2.2014 cel dan sem se mučila in mučila v solzah od bolečin. Pomagale niso niti protibolečinska zdravila. Ob 14.00 so me urgentno odpeljali na intenzivni oddelek, saj mi je že primanjkovalo kisika in pulz mi je začel nenadoma padat. Čez slabi 2 ure pa se mi je stanje tako poslabšalo, da so me mogli odpeljat urgentno v operacijsko, kjer so me tudi operirali. Tako sem šele po operaciji izvedela, kaj mi je bilo. Prišlo je do sepse!!!!! Po porodu mi je ostal noter košček posteljice in se je vse skupaj lepo zagnojilo. Sramota za Mariborsko porodnišnico, da se ne zavedajo kakšno nalogo morajo opravljat in da se na veliko tam notri smejijo. Tudi, kot sam porod je bil zelo,....ne vem kako se naj sploh izrazim. Komaj sem čakala, da sončka dobim v naročje in čimprej zginem iz porodne sobe. Babica, ki me je imela pri porodu je bila skrajno nesramna in nečloveška. Po njihovi malomarnosti sem tako imela 4 litre gnoja v trebušni votlini. Komaj so me rešili!!!!!! Dragi moji pretrpela sem veliko muk in bolečin predvsem pa okrevanje po operaciji je bilo zelo zeloooo hudo. Večinoma vas ve, da imam 3 otroke in hvala bogu sem preživela. Sedaj sem tukaj in počasi okrevam, za kar sem vsak dan hvaležna, da mi je boljše. Posebna zahvala pa gre mojemu zlatemu možu, da je bil tako spreten in iznajdljiv s 3 otroki in pa seveda njegovi mami, ki mu je priskočila na pomoč, da me je lahko obiskoval v bolnici. Še enkrat bi poudarila - sramota za Mariborsko porodnišnico, da so lahko takšne stvari sploh dopustne v današnjem času. Vem pa da nisem osamljen primer in da je takšnih primerov še več, ki pač v javnosti ne pridejo .Jaz pa sem se odločila, da to javno povem. Tako, to je moja zgodba, ki upam da bo marsikomu dala mislit predvsem pa ženskam, ki se toliko sprašujejo kam it rodit. Moj nasvet je kamorkoli samo v MARIBORSKO PORODNIŠNICO NEEEEE !!!!!!!!!
Novinarji časopisa Svet24 že raziskujejo primer!
