Ker so brežiški župan Ivan Molan in še nekateri ugotavljali, da Kop ustvarja s komunalnimi dejavnostmi izgubo in da se istočasno posveča donosnejšemu gradbeništvu, so ustanovili Komunalo.
Nekatere skrbi, ali namerava Komunala razvijati svoje gradbeništvo kot tržno dejavnost.
Brežiški občinski svetnik Anton Kmetič je opozoril: »Tržno dejavnost širite. Pohvalno. Ampak mi nismo ustanovili Komunale za tržne dejavnosti.« Tudi Jure Pezdirc se je vprašal, zakaj bi Komunala imela tržno dejavnost. Po njegovem je koristneje za celotno občino, če Komunala, namesto da bi gradila sama, odda morebitna gradbena dela v izvedbo obrtnikom in malim podjetjem, ki se ukvarjajo s tako dejavnostjo.
Očitno jih k takim pomislekom spodbuja brežiška lokalna zgodovina. Slednjo je svetnik Marijan Žibert priklical na dan s tem, ko je spomnil ostale na prej omenjeno podjetje Kop. To je po njegovem v preteklosti postopoma okrepilo svojo tržno gradbeno dejavnost in hkrati prikazovalo izgubo v komunalnih dejavnostih. »Da se ne bi primer ponovil skozi morebitno prihodnjo prakso Komunale Brežice, naj zadnja ostane izvajalec komunalne dejavnosti,« še meni Žibert.
Komunala skuša omenjene pomisleke odpraviti z zagotovili, da ostaja komunalno podjetje. Njena tržna dejavnost vključuje, kot je na omenjeni seji občinskega sveta pojasnil izvršni direktor Darko Ferlan, le manjša gradbena in projektantska dela. Zamisel Komunale o obsegu takih del se zdi sprejemljiva tudi županu Ivanu Molanu. »Ni cilj, da Komunala postane gradbeno podjetje,« je dejal v odzivu na razprave svetnikov. A povsem brez zidarske žlice in zajemalke ter brez cementa in peska komunalno podjetje tudi ne more biti, kot se je dalo razumeti županovo stališče. Tudi v komunalni dejavnosti se namreč sproti pojavlja vrsta manjših gradbeniških opravil in komunalci morajo biti opremljeni tako, da lahko naredijo ta dela.
Obstajajo tudi skrbi glede lastništva Komunale. Svetnik Marijan Žibert razmišlja: »Zdaj je Komunala javno podjetje. To podjetje zdaj razvijamo. A to se dogaja v času, ko je usmeritev politike v državi privatizacija javnih, državnih podjetij. O tem razmišljajmo. Da ne bi potem tega podjetja nekdo privatiziral,« svari Žibert.
