Žled kot naravni pojav v veljavnem zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč ni bil opredeljen kot naravna nesreča, temveč kot pojav neugodnih vremenskih razmer. Pri odpravi posledic žleda zato ni mogoče uveljavljati sistemskih rešitev na podlagi veljavnega zakona, je poslancem v obravnavi pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša.
S spremembo zakona se pojav žleda izenači z drugimi pojavi, ki so opredeljeni kot naravna nesreča, in sicer potres, snežni in zemeljski plaz, udor ali poplava, če povzroči škodo na stvareh ali v kmetijskem gospodarstvu ali v gozdovih. S tem je za odpravo posledic omogočena uporaba sredstev državnega proračuna.
Z novelo je možno zagotavljati ukrepe za škodo, ki jo povzroči žled na stanovanjskih stavbah, kulturnih spomenikih, gospodarskih objektih kmetijskega gospodarstva ali v gozdovih. Velja tudi v primeru, če žled povzroči škodo na drugih stvareh, za obnovo katerih je do sredstev za odpravo posledic nesreč po tem zakonu upravičen državni organ ali občina.
