Slovenijo je med 30. januarjem in 10. februarjem doletela največja naravna nesreča v zgodovini države, je na ledeni oklep, ki je povzročil veliko škodo in zahteval tudi dve človeški življenji, spomnila Bratuškova. Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi - kjer je že ocenjena na več kot 130 milijonov evrov - ter v gozdovih.
Bratuškova je še spomnila, da je bilo v času žleda na terenu več kot 48.000 ljudi, od tega največ gasilcev, delavcev elektro podjetij, vojakov ter prostovoljcev.
Vlada se je odzvala zelo hitro in pripravila predlog interventnega zakona za odpravo posledic žleda, ki bo omogočil izvedbo nekaterih nujnih ukrepov za čim prejšnjo odpravo škode. Poslanci bodo zakon sprejemali v nadaljevanju današnje seje, in sicer skupaj z novelo zakona o gozdovih ter novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Obnova objektov gospodarske infrastrukture in gozdov bo trajala več let, je napovedala Bratuškova.
Padec vlade bi imel po njenem mnenju za Slovenijo slabe posledice.
Iz proračuna bo 15 milijonov evrov zagotovljenih takoj, Slovenija bo zaprosila tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada, med možnimi viri pa je naštela še zavarovalnine in ugodnejša posojila Evropske investicijske banke.
Navzoče je ob tem pozvala, naj pustijo dnevno politiko ob strani in za trenutek zanemarijo referendumsko kampanjo, namesto tega pa se raje osredotočijo na vsebino in zavezo, kako čim hitreje in čim bolje pomagati prizadetim območjem in ljudem.
"Naravna nesreča, ki nas je doletela, je hkrati priložnost, da presežemo politikantsko raven komunikacije v DZ, kjer se moji ministri po tekočem traku zagovarjajo zaradi serijskih in neutemeljenih interpelacij," je opozorila Bratuškova. Vlagateljem interpelacij je očitala, da želijo razbiti poslanske vrste in oslabiti koalicijo.
Padec vlade bi imel po njenem mnenju za Slovenijo slabe posledice. Vlada in vsa država potrebujeta podporo vseh političnih strank, ki se znajo posvetiti problemom prebivalcev, je dejala.
Bratuškova je še spomnila, da je bilo v času žleda na terenu več kot 48.000 ljudi, od tega največ gasilcev, delavcev elektro podjetij, vojakov ter prostovoljcev. "Vsem še enkrat velika zahvala za ves trud in neprecenljivo delo," se je zahvalila.
