Pahor je dejal, da sta bila Kajuh in XIV. divizija povezana v veri in upanju, predvsem v splošni predanosti, svobodi in veri v to, da je mogoče številčnejšega in bolj oboroženega nasprotnika tudi premagati. Po njegovih besedah so ne samo Kajuh, temveč tudi številni borci XIV. divizije, ki so se postavili zoper fašizem in nacizem ter izgubili svoja življenja, verjeli v to, da je mogoče doseči nepredstavljivo, če človek verjame v svoje sanje in če so te sanje povezane z mirom, svobodo ter dostojanstvom človeka. Po Pahorjevem mnenju je sporočilo XIV. divizije, da se slovenski uporniški duh ne bo nikdar pokoril. Poudaril je, da je 70 let po koncu dramatičnega obdobja evropske in svetovne civilizacije zaživela evropska ideja, katere del je po svoji volji tudi Slovenija. Evropa ima po njegovih besedah od konca druge svetovne vojne najdaljše obdobje miru v svoji zgodovini. Pahor meni, da je kriza pokazala, da ni vse prav, kljub temu pa Evropa za Slovenijo ni problem, temveč rešitev. Dodal je še, da moramo storiti vse, da se v kriznih časih majhne nestrpnosti ne bodo kot "snežna kepa" prevalile v velike nestrpnosti, ki jih več ne bomo obvladovali.
70 let od prihoda XIV. divizije na Štajersko
Letos mineva 70 let po prihodu XIV. divizije na Štajersko, ki je bila ena najmočnejših enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Ob ustanovitvi je divizija imela štiri brigade in okoli 2000 borcev. Prav na današnji dan pa je pred 70 leti v napadu nemške izvidniške patrulje na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem padel pesnik Karel Destovnik Kajuh. Kajuh je začel pesniti že pred drugo svetovno vojno, a osrednji navdih njegove poezije, uprte v svetlo prihodnost, je bila OF. Kajuh, rojen 21. decembra 1922, se je leta 1933 vpisal na gimnazijo v Celju, a so ga zaradi "sodelovanja pri širjenju komunističnih idej" izključili. Avgusta 1943 je Kajuh, ki je sicer že prej sodeloval z NOB, odšel v partizane, kjer je postal vodja kulturniške skupine v XIV. udarni diviziji. Med pomembnejša Kajuhova dela sodijo Slovenska pesem, cikel ljubezenskih pesmi ter pesmi Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu. Kajuhove ljubezenske in domoljubne pesmi v zbirki Markacije je leta 1942 uničil italijanski okupator, ciklostirane Pesmi pa je med nemško ofenzivo natisnila tehnika XIV. divizije. Prva tiskana izdaja njegovih pesmi je izšla v Klopčičevem uredništvu leta 1945 v Ljubljani.
