Slovenija

Zamuda del pri zagotavljanju poplavne varnosti na porečju Savinje

STA/mv
22. 2. 2014, 14.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

V okviru kohezijskega projekta za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje, ki je ocenjen na 35,6 milijona evrov, prihaja do zamud. Na štirih objektih so dela že zaključena, na 16 pa se dela še niso začela, ker izvajalec del, celjski Nivo Eko, še ni odkupil vseh zemljišč, ni zaključil projektiranja in ni pridobil gradbenih dovoljenj.

Facebook

Na osmih objektih, na katerih je Nivo Eko začel delati brez gradbenega dovoljenja, pa je konec januarja letos družba Projekt, ki po pogodbi z okoljskim ministrstvom izvaja nadzor nad potekom del za izvedbo projekta, ustavil dela, so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje in dodali, da se na 11 objektih dela nadaljujejo. Projekt za zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje, za katerega je bila pogodba podpisana aprila leta 2012, je sicer razdeljen na 39 objektov. Zajema pa lokalne ukrepe na območju občin Luče, Celje in Laško. V laški občini so vsa dela zaključena. V Občini Luče je izvedeno 90 odstotkov del, preostala dela bodo zaključena do letošnjega poletja. V celjski občini je zaključena slaba polovica del, predvsem na njenem zahodnem delu. Dela na vodotokih na območju vzhodnega dela celjske občine so se zaradi zamika pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja začela kasneje, kot je bilo prvotno predvideno. Rok za dokončanje teh del pa bo še vedno v okvirih, ki omogočajo povračila iz sredstev Kohezijskega sklada EU, navajajo na okoljskem ministrstvu.

Zamude zaradi nepridobljenih pravic za gradnjo

Upravičenost črpanja sredstev iz kohezijskega sklada se izteče konec avgusta naslednje leto, vsa preostala dela po projektu pa se bodo izvedla letos in v letu 2015. Po oceni ministrstva so zamude nastale predvsem zaradi tega, ker Nivo Eko ni pravočasno pridobil zemljišč in s tem povezane pravice gradnje. Sicer je Nivo Eko zaprosil za podaljšanje roka za dokončanje del, njegova prošnja pa še ni odobrena. Ministrstvo ima pogodbeno razmerje z družbo Nivo Eko, ki mora svoje obveznosti skladno s pogodbo izpolniti. V primeru, da prisilna poravnava matične družbe Nivo ne bo uspešna, je odločitev o nadaljevanju del stvar stečajnega upravitelja in družbe Nivo Eko. "Menimo, da morebitni stečaj družbe Nivo ne bi smel ogroziti izpolnitve pogodbe med ministrstvom in družbi Nivo Eko," so še pojasnili na okoljskem ministrstvu, ki je investitor del.