Pahor verjame, da je prav na področjih, ki zadevajo delo manjšin, v minulih letih na splošno prišlo do napredka. "Problemi se bolj spreminjajo v priložnosti kot obratno," je ocenil in izpostavil tri tokove, kjer so se stvari premikale v pozitivno smer.
Eden je "zgodovinski evropski tok", ki gre v smer odprave meja, združevanja prej ločenih narodov, Evrope sožitja in večkulturnosti. Pahor trdno verjame v idejo združene Evrope, ki mora ostati prevladujoča, saj bi njen zastoj pomenil vrnitev k stari geopolitiki, ki za Slovenijo nikoli ni pomenila nič dobrega.
Drugi tok se nanaša na pozitivne spremembe v odnosu matične države do manjšin in organizacij v zamejstvu. Slovenija je po Pahorjevih besedah postala "veliko bolj zavezana glavnemu poslanstvu, da se slovenstvo ohranja, in to na način, kot ga vi vidite kot primernega v vašem okolju in med vašimi oziroma našimi ljudmi". V njenem odnosu je danes manj pokroviteljstva in več zavedanja, da je treba upoštevati subjektiviteto manjšinskih skupnosti in njenih političnih predstavnikov.
"Do sprememb pa je prišlo tudi pri vas," je predsednik sporočil zbranim manjšincem. Tudi te spremembe pa so šle v pravi smeri, saj v manjšinah danes bolje razumejo, "da je potrebno več sodelovanja in manj starih ideoloških predsodkov", ki so morda legitimno obstajali pred četrt stoletja, danes pa so zastareli in v veliki meri preseženi.
Predsednikov pogled v prihodnost je tako optimističen - "ne brez problemov, ne brez razlogov za skrbi, ampak z nekim zadovoljstvom nad storjenim in vedenjem, kako primerno reševati te probleme, da jih bomo spremenili v priložnosti".
Priložnost za govore so na sprejemu dobili tudi predstavniki manjšine - iz Italije predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo, iz Madžarske vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andrea Kovacs, iz Hrvaške predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in iz Avstrije strokovni nadzornik Deželnega šolskega sveta za Koroško Theodor Domej.
Vsi so ubirali prijazne in relativno optimistične tone ter se zahvalili za pomoč matične države njihovim manjšinam. Domej je na primer Slovenijo označil kot "gospodarsko razvito in kulturno privlačno", ob kulturnem prazniku pa vsem zaželel "uspehe, kot jih imajo te dni slovenski športniki in športnice v Sočiju, nenazadnje tudi ena Korošica, čeprav s te strani meje".
Še najbolj pesimističen je bil Šonc, ki je spomnil, da se v manjšini že leta trudijo pomladiti članstvo v svojih društvih, a uspeha ni kljub številnim dobro pripravljenim "marketinškim akcijam". Pozval je k pripravi "akcijskega načrta za prihodnost", ki bi ga spisala skupina strokovnjakov z različnih področij in v njem manjšini predlagala, kaj naj stori.
Predsednik republike vsako leto pred osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku priredi sprejem za predstavnike slovenskih manjšin v zamejstvu. Letos ga je priredil z zamudo, saj bi se v začetku februarja moral udeležiti odprtja zimskih olimpijskih iger, a se je zaradi razmer po ledeni ujmi v Sloveniji odločil, da ostane doma in spremlja urejanje razmer.
