Po najnovejših ocenah je vremenska ujma poškodovala dobrega pol milijona hektarjev gozda. Zavod za gozdove ocenjuje, da bo treba posekati sedem milijonov kubičnih metrov lesne mase, kar je mnogo več od prvih približnih ocen, ki so kazale na poškodovanost štirih milijonov kubičnih metrov lesa.
Oražem je ocenil, da je zadnja ocena bolj ali manj dokončna, lahko se zgolj še nekoliko poveča, saj so nekatera območja še vedno nedostopna. Zavod je namreč škodo ocenjeval s terenskim ogledom, saj vreme ni dopuščalo ocene iz satelitskih posnetkov.
Finančna škoda ima več vidikov
Kot je pojasnil Oražem, so ocenili, kakšna je škoda glede na razvrednoten les, kakšni bodo povečani stroški zaradi spravila, kakšen izpad donosa. V škodo je vključenih tudi 19 milijonov evrov, ki bodo potrebni za sajenje dreves, za vzpostavitev prevoznosti in gradnjo gozdnih prometnic. V finančno škodo pa ni všteta škoda z naslova ekoloških ali socialnih funkcij gozda.
Zaposlijo vse gozdarje, ki iščejo delo!
Zaradi sanacije se obetajo tudi dodatne zaposlitve brezposelnih gozdarjev. Na zavodu za gozdove jih bodo potrebovali predvsem za evidentiranje pri pripravi sanacijskega načrta ter pri spremljanju izvajanja. "Vzamemo vse, ki so na prostem trgu delovne sile. Potrebovali bi jih več sto," je dejal Oražem.
22 odstotkov od sedmih milijonov kubičnih metrov poškodovane lesne mase je v državni lasti, ostalo v zasebni.
Škodo je zavod ocenjeval s terenskim popisom, saj vreme ni dopuščalo zadostne kakovosti satelitskih posnetkov. Dobrih 30 odstotkov poškodovanih dreves je iglavcev, ki so najbolj problematični, saj jih je zaradi možnosti prenamnožitve lubadarjev treba hitro spraviti iz gozda, 70 odstotkov pa listavcev. Posredna škoda zaradi podlubnikov je lahko v naslednjih letih bistveno večja.
Za dele gozda, ki so najbolj polomljeni, bo zavod izdal generalne odločbe. Vsak lastnik gozda lahko začne sam sanirati gozd, pred tem mora le obvestiti revirnega gozdarja. Zavod že izvaja tudi tečaje za varnejše delo v gozdu. Trenutno imajo povpraševanja za več kot 60 tečajev.
Na zavodu so pogledali tudi škodo po vetrolomu in žledolomu v zadnjih 50 letih. Ta škoda skupaj ne dosega niti prve ocene letošnje škode, torej štirih milijonov kubičnih metrov. Oražem je ob tem pojasnil, da je okoli 400 delavcev za sanacijo poškodb gozda v Brkinih, kjer je bilo polomljenega 700.000 kubičnih metrov lesa, potrebovalo štiri leta.
Od omenjenih 194 milijonov evrov škode predstavlja 73 milijonov škoda zaradi manjvrednosti lesa, povečani stroški poseka so ocenjeni na 49 milijonov evrov, izpad prirasta poseka v 30 letih je ocenjen na 29 milijonov evrov.
Ponudbe iz tujine
Oražem je pojasnil, da dobivajo veliko ponudb tudi od podjetij iz tujine, ki se ukvarjajo s področjem sanacije gozdov. Oglasilo se jih je že več deset, povečini iz Avstrije. Veliko lastnikov gozdov, ki mora sanirati škodo, je tudi v tujini ali pa se ne morejo sami lotiti tega dela. Oražem jim svetuje, naj se obrnejo na izvajalce za ta dela.
Je pa prvi gozdar opozoril, da bodo lastnikom, ki poškodovanih iglavcev ne bodo odstranili pravočasno, izdali odločbe o izvršbi. "Poskrbeti moramo za to, da se ne bo škoda, ki sedaj znaša 200 milijonov evrov, čez nekaj let zvišala na 400 milijonov," je bil jasen Oražem. Za obnovo popolnoma poškodovanih gozdov bosta potrebna okoli dva milijona sadik. Trenutno jih je v Sloveniji pol milijona. Oražem računa, da bo sanacija trajala od tri do pet let. "Lahko jo podaljša prenamnožitev podlubnikov. Obseg je izjemen, a ne neobvladljiv," je dodal.
Direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS Irena Šinko je pojasnila, da sklad gospodari z 235.000 hektarji državnih gozdov ter da v večini gozdove izkoriščajo koncesionarji. S sanacijo so že začeli.