Na omenjeni fakulteti pojasnjujejo, da prevodnost vode na Gruberjevem prekopu in Ljubljanice skozi mesto ne omogoča zadostne varnosti pred poplavljanjem naselij na Ljubljanskem barju. Prevodnost obeh strug je po njihovi oceni treba čimbolj povečati in se izogniti kakršnimkoli ukrepom, ki njuno prevodnost zmanjšujejo. Plovila za pretočnost sicer niso prevelika ovira, vendar njihovega vpliva ne gre zanemariti, saj so velika potencialna nevarnost v primeru, da bi se prevrnila ali potopila. V tem primeru bi se splav lahko zagozdil na mostni opornik Karlovškega mostu ali pa na zapornico na Roški cesti. Delna zamašitev Gruberjevega prekopa, ki je v celoti v območju Nature 2000, pa ima lahko katastrofalne posledice za gorvodna naselja, navajajo na fakulteti.
Predlagajo prekinitev gradnje privezov
Prevodnost struge bi zmanjšala tudi postavitev pontonov in morebitno pilotiranje. Gruberjev prekop ima namreč slabo geološko sestavo, zaradi česar bi bila za gradnjo privezov in utrditev brežin potrebna globoka sidranja, poudarjajo na fakulteti. Na fakulteti med drugim tudi opozarjajo, da bi bilo reševanje ljudi v primeru nesreče plovila v razbremenilniku Ljubljanice zaradi nedostopnosti zelo oteženo ali celo onemogočeno. Iz navedenih in še nekaterih drugih razlogov zato predlagajo, da pristojni iz varnostnih razlogov takoj prekinejo predvideno gradnjo privezov v razbremenilniku. Strinjajo se, da je priveze treba zgraditi, vendar pa izven struge razbremenilnika. Uredi naj se zatok, denimo na desnem bregu Ljubljanice nad vtokom Malega Grabna in višje. Treba je urediti priveze v Trnovskem pristanu, ki so tu že od nekdaj in verjetno ne brez razlogov, so še zapisali na omenjeni fakulteti. Poleg avtorja Andreja Vidmarja so se pod besedilo, ki so ga med drugim posredovali mestni občini in Agenciji RS za okolje, podpisali še Mitja Brilly, Lidija Globevnik, in Andrej Kryžanowski.
