Po manj kot letu dni od prve obsodilne sodbe bo moral Šrot znova sesti na zatožno klop. Ljubljansko okrožno sodišče je namreč za četrtek sklicalo predobravnavni narok, na katerem lahko obtoženi priznajo krivdo in se s tožilstvom pogodijo za kazen.
Nikoli poplačane pogodbe?
Šrot je kot prvi mož Pivovarne Laško in predsednik nadzornih svetov Pivovarne Union in Radenske v letih 2008 in 2009 izpeljal menedžerski prevzem Pivovarne Laško. Pozneje so družbe znotraj skupine, domnevno po njegovih navodilih, sklepale posojilne pogodbe s Šrotom povezanima družbama Infond Holding in Center Naložbe, ki pa nikoli niso bile poplačana v celoti.
Spomnimo ...
Policija je domnevne nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško začela preiskovati leta 2008, naznanilo o sumu nepravilnosti pa je policiji posredovala tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Jeseni leta 2009 se je nato zvrstilo več hišnih preiskav, Šrot pa je bil začasno pridržan.
Specializirano tožilstvo je neposredno obtožnico zaradi domnevnih nepravilnosti pri lastninjenju Pivovarne Laško vložilo že leta 2010, a jo je sodišče nato predlani zavrnilo in uvedlo sodno preiskavo. Pozneje je tožilstvo znova vložilo obtožnico, ki pa je bila razdeljena na dva dela.
Prvi del, povezan s preprodajo delnic Istrabenza, je bil lani na ljubljanskem okrožnem sodišču zaključen z obsodilno sodbo, ki pa še ni pravnomočna. Šrotu je prvostopenjsko sodišče prisodilo pet let in 10 mesecev zaporne kazni, Šrot pa se je na sodbo pritožil.
Zlorabili so jih
Pivovarna Laško in njene hčerinske družbe naj bi bile zlorabljene za povečanje koncentracije Šrotovega lastništva v skupini Pivovarne Laško, ki jo je izvajal prek povezanih družb Infond Holdinga. Po ocenah tožilstva so bile Pivovarna Laško in njene hčerinske družbe z očitanimi kaznivimi dejanji oškodovane za 109 milijonov evrov.
Šrot je kot solastnik in direktor družbe Atka-Prima, krovne družbe večstopenjskega koncerna, pa tudi v vlogi predsednika uprave Pivovarne Laško, zlorabil položaj ter s pomočjo Rosenfeldove oškodoval pivovarno, v obtožnici navaja tožilec Jože Kozina.
To je Šrot, kot poudarja tožilec, storil prek kontinuiranih posojil in nedopustnega prelivanja denarnih sredstev v višini več kot 100 milijonov evrov na "kapitalsko in finančno v več pogledih skrajno neustrezno družbo Infond Honding".
Tožilec je še prepričan, da je Šrot tako pridobljena sredstva uporabil bodisi za nadaljnji nakup delnic Pivovarne Laško ali pa poplačevanje dolgov do poslovnih bank, ustvarjenih v prevzemanju Pivovarne Laško.
Predstavnike družb naj bi ves čas vztrajno zavajal, da se ta sredstva v družbi Infond Holding uporabljajo le za njegovo tekoče poslovanje, "obrambo Mercatorja", in da je to v interesu celotnega koncerna. Pri tem naj bi zanikal možnost, da bi bila sredstva uporabljena za financiranje prevzemnih projektov in zagotavljal, da bodo vsa sredstva pravočasno vrnjena.
V omenjeni zadevi so se zvrstile tudi zasebne tožbe. Štiri odvisne družbe Pivovarne Laško - Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo - so vložile odškodninske tožbe zoper družbo Atka-Prima kot nekdanjo koncernsko krovno družbo laške pivovarne ter zoper njenega nekdanjega lastnika Šrota. Z njimi zahtevajo plačilo odškodnin v skupni višini 116,7 milijona evrov. Tožbo zoper družbo Atka-Prima in Šrota je vložila tudi Pivovarna Laško.
'Pomoč je nekaj običajnega'
V obravnavi Fructalove tožbe je Šrot zatrdil, da je nekaj običajnega, da si družbe znotraj skupine finančno pomagajo. Prve posojilne pogodbe med družbami v skupini so bile sklenjene že leta 2008, januarja 2009 pa so bila posojila dogovorjena še na sestanku direktorjev vseh družb v skupini.
Na sestanku direktorjev in finančnih direktorjev je bilo po njegovih besedah soglasno odločeno, da je najbolje, da se Infond Holdingu zagotoviti finančna sredstva, dokler ta ne proda deleža v Mercatorju. Infond Holding je imel, kot je poudaril, dovolj premoženja za poplačilo terjatev, dokler ga niso "banke zaplenile".
Šrotova žena Anica Aužner Šrot, sicer direktorica družbe Atke-Prima, pa je poudarila, da sama kot direktorica družbe ni bila seznanjena z dejstvom, da je ta posredno postala lastnica pivovarne, za to pa naj bi izvedela iz medijev. Pojasnila je, da so družbo Kolonel kupili kot naložbo, s tem, kaj se je pozneje dogajalo z njo, pa, kot je poudarila, ni bila seznanjena.
Šrot je v tožbi Pivovarne Union na sodišču pojasnjeval tudi okoliščine menedžerskega prevzema Pivovarne Laško, ki je bil, kot je dejal, narejen v dobro pivovarne. Ponovil je je, da se mu je takrat zdelo pomembno, da je uprava tudi lastnik družbe, saj se s tem zagotavlja boljše upravljanje.
