Janša je izpostavil, da je razprava o suverenosti in samostojnosti Slovenije aktualna še danes. To po njegovem prepričanju velja zlasti zato, ker se danes slovenska osamosvojitev razglaša "kot nekaj, kar je bilo malodane napačno" ali pa se to skuša celo kriminalizirati.
Slovenija se namreč po besedah Janše danes sooča s specifično obliko diktature, monopola, v katerem ena politična opcija obvladuje tudi družbene podsisteme, ki bi morali biti neodvisni od aktualne politične opcije.
Posebej je izpostavil, da na čas pred 25 leti spominja tudi izbor tem poročanja v medijih. Mediji sosednjih držav že nekaj zadnjih dni obširno poročajo o primeru Zemljarič, "o tem, kako je slovenski šef Udbe s svojim podpisom dal ukaz za uboj človeka", vendar tega v slovenskih medijih z nekaterimi izjemami ni bilo mogoče zaslediti, je dejal.
Na tem področju po oceni Janše v Sloveniji ne dosegamo niti tistih standardov, ki so veljali pred četrt stoletja. "Kaj je bolj pomembno od življenja človeka? Verjetno ni stvari, ki bi bila nad tem. Vedno pa to, da med nami še vedno živijo morilci, ki imajo velik vpliv, pa so kljub konkretnim dokazom nekaznovani in se jih ne preganja, za večino slovenskih medijev ni novica," je dejal predsednik SDS.
Janša je komentiral tudi aktualno stanje v pravosodju. Poudaril je, da si pred 25 leti niso predstavljali, "da bo možno nekoga obsoditi, ker naj bi neznanega dne na neznanem kraju na neznan komunikacijski način prejel neznano obljubo nagrade, hkrati pa ta ista sodišča in tožilstvo ne bodo preganjala nekoga, ki je podpisal ukaz za uboj človeka".
Razlog za to pa Janša vidi v tem, da so "na vrhu podsistemov v pravosodju ljudje, ki so v prejšnjem režimu grobo kršili človekove pravice". "Kako je možno zaupati takšni instituciji," se sprašuje predsednik SDS.
Ob tej priložnosti se je Janša dotaknil tudi podpore kandidaturi nekdanjega predsednika republike Danila Türka za generalnega sekretarja ZN. Dejal je, da je vlada podprla kandidaturo "človeka, ki je genocid razglasil za drugorazredno temo". Do podpore Türku je bil kritičen tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.
Po sprehodu skozi zgodovinske dogodke, povezane z nastankom SDZ, je Rupel potegnil vzporednico z današnjim časom. Slovenija je po njegovih besedah zašla v slepo ulico zaradi nasprotnikov demokracije in samostojnosti, zaradi "omrežij, ki so po zaslugi velikodušnosti demokratičnih sil preživela osamosvojitev".
Tako tudi aktualna vladna politika po njegovih besedah skuša "ponarejati zmage in poraze". To Slovenijo po krivici potiska v tabor poražencev, ob tem pa se godi "restavracija stare miselnosti in starega načina vladanja, z eno besedo diktature".
Diktatura pa je vedno del problema in ne del rešitve, zato je po njegovih besedah potrebna povezava strank, gibanj in organizacij civilne družbe, ki nasprotujejo diktaturi in gospodarskemu polomu.
Slovenska demokratična zveza sicer velja za eno od dveh pravnih in političnih predhodnic današnje SDS. Ustanovljena je bila 11. januarja 1989 na opozicijskem zborovanju v ljubljanskem Cankarjevem domu in je poleg Socialdemokratske zveze Slovenije predstavljala eno glavnih sil Demosa.
Slovenija
Janša: Slovenija se sooča s specifično obliko monopola
Slovenija se danes sooča s specifično obliko diktature oziroma monopola, ki se je ohranil skozi leta neuspele tranzicije in je tudi bistveni razlog za vsesplošno krizo v Sloveniji, je na novinarski konferenci ob 25. obletnici nastanka Slovenske demokratične zveze (SDZ) poudaril predsednik SDS Janez Janša.
Črt Kaker
