Poboji naj bi se dogajali junija 1944, ko naj bi nacistični vojaki v nekaj urah pobili skoraj vse prebivalce vasi. Moške so zaprli v skednje in jih postrelili, medtem ko so ženske in otroke žive zažgali v tamkajšnji cerkvi. »Tožilstvo je vložilo obtožnico proti 88-letnemu zaporniku in Cologne,« je povedal Achim Hengstenberg, predstavnik nemškega sodišča. »On in drug vojaki so pobili 25 moških s svojimi brzostrelkami, prisostvoval pa naj bi tudi pri požigu v cerkvi."
Obtoženi je zanikal vpletenost, češ da ni izstrelil niti enega naboja. Njegov ravni zastopnik je dejal, naj bi obtoženi celo skušal rešiti nekatere izmed ujetnikov. »Slišal sem strele, slišal sem, kako ljudje kričijo, videl sem, kako vas gori,« naj bi povedal svojemu odvetniku. »Bilo je grozljivo in nagnusno. Ampak jaz osebno v to nisem bil vpleten.« V času zločina naj bi bil obtoženi star komaj slabih 19 let. SS-ovske enote naj bi želel francosko vas izbrisati z zemljevida, da bi dale 'lekcijo' francoskim gverilskim enotam, ki naj bi pred tem postavile zasedo SS-ovskemu vozilu, v katerem naj bi bil njihov zdravnik.
Med pobojem je umrlo kar 207 otrok, med katerimi je bil najmlajši star le 8 tednov.
Grožljiv masaker terjal 642 žrtev
Med pobojem je umrlo kar 207 otrok, med katerimi je bil najmlajši star le 8 tednov. Le 6 oseb, 5 moških in ena žensk, je preživelo masaker. »Pomembno je, je da se najde vsaj enega izmed storilcev, čeprav 70 let kasneje,« je dejal Robert Hebras, eden od preživelih. Kot so preživeli povedali, so vojaki streljali najprej v noge, da ne bi mogli bežati, nato pa jih polili z bencinom in zažgali. Ženske in otroci so se v strahu stiskali v cerkvi, ki so jo zažgali. Tiste, ki so skušali zbežati, so pokosili s streli. Ustreljena je bila tudi edina preživela ženske, a k sreči rane zanjo niso bile usodne.
Heinza Lammerdinga, tedanjega poveljnika enote SS, ki je zakrivila zločin, so zajele zavezniške sile, a ga nikoli niso izročile Franciji. Obtožili so ga na smrt leta 1951. Leta 1971 je umrl v svoji postelji na Bavarskem.
Leta 1953 so 12 alzacijskih vojakov, ki naj bi sodelovali pri pokoli obsodili na dosmrtno ječo, enega pa na usmrtitev, a jih je francija pomilostila v duhu nacionalne sprave. Alzacija je bila Nemčiji priključena leta 1940. Prebivalci Alzacije naj bi bili prisiljeni priključiti se nemškim silam, čeprav je iz dokazov razvidno, da so se nekateri priključevali prostovoljno. Nedavno je nemško sodišče opustilo primer proti 92-letnemu nekdanjemu pripadniku elitnih nemških enot SS, ki naj bi bil prisotnem pri poboju na Nizozemskem, a so imeli roti njemu premalo dokazov, da bi ga lahko obsodili.
