Prvi ženski krogi so nastali v Angliji v 30. letih prejšnjega stoletja. Ženske, ki so si to lahko privoščile, so začele pomagati drugim ženskam. Njihova ideja je hitro prestopila meje. Danes je po vsem svetu aktivnih okrog tisoč krogov, celotna organizacija pa šteje skoraj 12.000 članic v 35 državah. »Vedno bolj se potrjuje, da društvo, ki povezuje ženske, potrebujemo tudi pri nas. Zapostavljenih žensk je vedno več, zato je pomembno, da tiste, ki lahko kaj naredimo, začnemo delovati. In spletati žensko zavezništvo, da si pomagamo, kjer si lahko,« nam je na vprašanje, zakaj v Sloveniji potrebujemo tako društvo, odgovorila letošnja predsednica Irena Gogala.
Gre za organizacijo žensk, ki promovirajo dobrodelnost, medsebojno pomoč in prijateljstvo ter po svojih močeh pomagajo ženskam, ki so v stiski. Včlanijo se lahko ženske, stare od 18 do 45 let, saj so v tem obdobju na vrhuncu svojih moči. Največkrat so članice iz višjega ali srednjega sloja, mlade, aktivne, samostojne, ki pomagajo tako z denarjem kot s prostovoljnim delom. Ženske, ki so aktivne in bolje izobražene, lažje pomagajo. Pa ne govorim samo o materialni pomoči. Ženska, ki ima boljšo izobrazbo, službo, več poznanstev, lahko drugi pomaga odpreti pot. Lahko ji pomaga poiskati službo ali pa se vključi v reševanje birokratskih zapletov.
Pomagate pa izključno samo ženskam?
Ženskam in njihovim otrokom. Raziskave namreč kažejo, da če se ženski pomaga do izobrazbe in zaposlitve, če se jo nauči nekega poklica, bo 95 odstotkov denarja, ki ga bo zaslužila, investirala v družino. V globalnem smislu se zavzemamo, da bi se čim več žensk opismenilo, saj pismena mama običajno nima nepismenih otrok.
To pride v poštev za ženske, ki živijo v nerazvitih državah. Zakaj se vam zdi, da potrebujemo tako društvo tudi pri nas?
Čeprav v naši državi velja, da smo ženske in moški pred zakoni enakopravni, se me srečujemo s primeri, ko ni tako. Vsi vemo, da so ženske, v primerjavi z moškimi, težje zaposljive. In kadar se na nas obrne ženska, ki se ne znajde, ji pomagamo z nasveti, pa tudi konkretno. Pomagamo ji denimo napisati prošnjo za službo, poskusimo ji odpreti kakšna vrata. Ko človek izgubi službo, je še bolj izgubljen kot sicer. Zame ni poraz, če me po telefonu nekdo zavrne, za nekoga, ki je brez samozavesti, pa je to lahko bolj usodno. Na žalost pri nas nimamo zaledja in širine, kot ju imajo klubi v drugih državah. V tujini so krogi med seboj zelo povezani. Če denimo ena od žensk potuje, ji kolegice iz drugega kroga ponudijo prenočišče in ji pomagajo, kadar kaj potrebuje. Me smo se ravno pred kratkim povezale s kolegicami v Indiji, ko smo tja poslale humanitarno pomoč.
Kako ste prišle na idejo, da se priključite tej mednarodni organizaciji?
Kolegica Slavka, gonilna sila ustanavljanja našega kroga, in kolegica Lučka sta službeno veliko sodelovali v čezmejnih projektih EU. V teh projektih sta spoznali kolega iz Avstrije, ki je bil član organizacije Round Table – moške »različice« organizacije Ladies' circle. Beseda je dala besedo, in ker se jima je ideja zdela zanimiva, sta zanjo navdušili še nekaj prijateljic. Tako smo se leta 2010 začele sestajati. Ko se nas je nabralo približno deset, smo se leta 2011 povezale v damski krog. Leto kasneje pa smo organizirale še ustanovno skupščino in na njej postale pridružene članice mednarodne mreže. Naša želja je, da bi se članstvo širilo in da bi se krogi začeli ustanavljati še drugje po Sloveniji. Ko bosta ustanovljeni vsaj še dve novi podružnici, bo tudi Slovenija lahko postala polnopravna članica te mednarodne organizacije.
Imate članarino?
Letna članarina za zaposlene je sto evrov, za študentke in brezposelne pa deset evrov.
Kako pridete do denarja za projekte?
Navadno z akcijami. Letos aprila smo se odzvale pozivu Slovenske filantropije in sodelovale pri vseslovenskem dnevu prostovoljstva – dan za spremembe. Na stojnici na Bledu smo prodajale rabljene predmete. Izkupiček smo namenile šolskemu skladu Osnovne šole Bled in Kriznemu centru Kresnička. Ker je bila akcija uspešna, smo jo, skupaj z zaposlenimi in prostovoljci Kriznega centra Kresnička, v spomladanskem času ponovili še dvakrat.
Pomagate tudi z lastnimi sredstvi?
Tudi. S svojimi sredstvi in z donacijami smo pomagale učenki iz OŠ Gorje, podprle smo tudi odpravo študentov medicinske fakultete v Ljubljani, ki so odšli na večmesečno prostovoljno humanitarno delo v Ugando. Ugotavljamo, da je vedno težje pridobiti sredstva od sponzorjev oziroma donatorjev, saj se vedno manj odzivajo. Veliko svoje pomoči zato usmerjamo v prostovoljno delo, ponujamo pa tudi svoje znanje. Naše članice imajo namreč zelo širok nabor znanj in izkušenj. Imamo ekonomistke, pravnice, geografinjo, arhitektko, oblikovalko in podjetnico, ki delujejo v različnih okoljih in organizacijah. In ko se vse to združi, se projekti lažje speljejo. V časih, kakršni so danes, je treba poiskati nove poti za pomoč, ženske je treba naučiti, kako si bodo same zaslužile denar.
Kako ženske pridejo do vas?
Naše kontaktne podatke in podatke o delovanju društva najdejo na naši spletni strani – Ladies' Circle Slovenia.
Imate poleg starostne omejitve tudi kakšno omejitev glede števila članic?
Čeprav število članic ni določeno, imajo krogi običajno med 10 in 15 članic, saj je tak krog obvladljiv. Naše delovanje namreč zahteva kar nekaj entuziazma, lastnih sredstev in volje. Ni tako enostavno. Smo tudi del velike družine, ki mora delovati po pravilih. Obstaja sistem, kamor sodi poročanje o delovanju kroga in predstavitev dela.
Vse ste zelo zaposlene, imate tudi družine. Kako najdete čas?
Nismo vse enako aktivne. Prav zato se predsednica menja vsako leto. Ona je namreč gonilna sila kroga. Sicer pa si je čas treba vzeti. Če se odločiš, da boš nekaj počel, moraš del svojega časa nameniti tej dejavnosti. Sestajamo se enkrat mesečno, vedno zvečer ali ob vikendih. Če pripravljamo kakšno akcijo, se sestajamo pogosteje. Ves čas pa smo v stiku po telefonu ali po elektronski pošti.
