Najmanj kompetentna premierka v zgodovini samostojne Slovenije, povsem neprimerna oseba za vodenje izvršilne veje oblasti. Ima najslabšo ekipo ministrov, ki zaradi škandalov odstopajo kot po tekočem traku, ona pa je politična marioneta z omejenim rokom trajanja - za njenim hrbtom vladajo tisti, ki so jo nastavili na položaj predsednice vlade, meni Šurla.
Ob tem se je po njegovem mnenju treba vprašati, kje so glavna gojišča korupcije: v javnem (državnem) ali zasebnem sektorju? V državnih ali zasebnih (tujih) bankah? V javnem ali zasebnem zdravstvu? Ali ni prav državno lastništvo, s katerim so gospodarili politiki na oblasti, Slovenijo po dveh desetletjih samostojnosti pripeljalo na rob bankrota? A se ta marionetna premierka, ki ji takšne floskule seveda pišejo drugi, sploh zaveda, kaj govori? Najbrž ne. Tudi ona je človek javnega sektorja in ji manjka občutka za realnost - kako se na trgu služi denar, ne samo kako se zapravlja denar drugih.
Kariera Alenke Bratušek je tipični primer korupcije. Ne politične, ampak prave. Kako drugače je bila takšna oseba brez prave izobrazbe in izkušenj lahko deležna tako hitre uradniške kariere na vodstvenih funkcijah (ki so strokovne, ne politične!) finančnega ministrstva? Po spletu naključij ji je nazadnje uspelo postati celo predsednica vlade. Res katastrofa, sklene Šurla.
Slovenija
Slovenska katastrofa leta 2013 naj bi bila...
Marionetna premierka se tudi tokrat ni izneverila znani boljševistični metodi: da govoriš eno, delaš pa povsem nekaj drugega. Alenka Bratušek ni ime, pač pa katastrofa leta 2013. Na mestu predsednice vlade je ubijalska kombinacija puhlosti in nadutosti, v Reporterju piše Silvester Šurla.
Reuters
