Kot so danes sporočili iz Soda, so 6. novembra v imenu vseh strank prodajnega konzorcija za prodajo delnic v Telekomu poslali pravnim pisarnam vabilo za oddajo ponudb za pravno svetovanje v postopku prodaje Telekoma. Ker so ocenili, da bodo v postopku potrebne pravne storitve z razmeroma širokega pravnega področja - nacionalno pravo s širšega področja gospodarskega in civilnega prava, mednarodno gospodarsko pravo in pravo EU -, in glede na to, da gre za zelo pomembno prodajno transakcijo, so vabilo poslali uglednim domačim in tujim pravnim pisarnam.
V roku je prispelo sedem pravilnih ponudb, v postopku izbora pravnega svetovalca pa je sodeloval tudi finančni svetovalec pri prodaji Citigroup, ki je med drugim izdelal analizo in podal oceno prispelih ponudb. Po opravljenih predstavitvah ponudnikov, ki so se uvrstili v ožji izbor, in po izvedenih pogajanjih o bistvenih elementih pogodbe o svetovanju se je Sod odločil, da izbere družbo White & Case v sodelovanju z odvetniško pisarno Ulčar & partnerji.
Zanimanje za nakup največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja je sicer veliko, je pojasnil član uprave Soda Matej Runjak.
"Naša edina skrb je, da vsem interesentom omogočamo enake pogoje, vnaprej ne preferiramo nikogar in tudi izključujemo ne nikogar. Naš namen je, da se vzpostavi konkurenca med možnimi kupci in se potem odločimo za najugodnejšega. Imen pa v tej fazi prodajnega postopka ni korektno komentirati," je odgovoril na vprašanje o interesentih za Telekom.
V medijih se med možnimi interesenti sicer že dlje časa omenja nemški Deutsche Telekom, ki naj bi se v boj podal prek družb T-Hrvatski Telekom (T-HT) oziroma Magyar Telekom, ki sta v njegovi lasti. Nemški telekom se je za Telekom Slovenije potegoval tudi pri zadnjem poskusu privatizacije.
Med potencialnimi interesenti se med drugim omenjata tudi ruska Sistema Holding in Gazprom Telekom. V kranjski družbi Comita in družbi South Stream Telekom, slednjo je Comita lani ustanovila skupaj z rusko družbo Gazprom Telekom, so sicer avgusta za STA pojasnili, da niso zainteresirani za sodelovanje v postopku privatizacije Telekoma Slovenije.
Poleg teh se med interesenti omenjata še turški Türk Telekom in nordijski Telenor. Slednji že ima izkušnje s slovenskim trgom - njihova družba Norkring je namreč pred leti postavila drugo, komercialno digitalno prizemno televizijsko omrežje, a se je nato lani umaknila s trga, kot razlog pa navedla neurejeno poslovno okolje.
Telekom Slovenije, ki je eno največjih slovenskih podjetij, je eno izmed podjetij v prvem privatizacijskem svežnju, za katerega je DZ junija dal soglasje k prodaji.
Konec avgusta je nato Sod v svojem imenu in v imenu države s Kapitalsko družbo, Pozavarovalnico Sava in Zavarovalnico Triglav podpisal sporazum o skupnem nastopu pri prodaji večinskega deleža v Telekomu. Država in omenjene družbe imajo v lasti 4.754.523 delnic Telekoma, kar predstavlja 72,75 odstotka osnovnega kapitala.
Resorni minister Jernej Pikalo je sicer oktobra na Sod naslovil predlog zavez za kupca Telekoma, s katerim želijo na ministrstvu zagotoviti, da bi novi lastnik Telekoma skrbel za nadaljnji razvoj, investicije, stabilnost delovnih mest in sodelovanje z lokalnim okoljem, predvsem z univerzami ter IKT-podjetji.
