Zakon na novo razmejuje med industrijsko izdelanimi zdravili in galenskimi izdelki, ureja vnos zdravil za osebno uporabo, prinaša spremenjene določbe o listi esencialnih in nujnih zdravil, ureja promet zdravil brez izdanega dovoljenja, doniranje zdravil in sporočanje podatkov o porabi zdravil. Na novo določa pristojnosti farmacevtskih inšpektorjev in Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, je izpostavila Čoklova.
Cilji zakona so med drugim okrepitev visoke ravni varovanja zdravja prebivalstva ter kakovost, varnost in učinkovitost zdravil v prometu v državi. Zakon vzpostavlja pravno podlago za učinkovitejše ukrepanje pri preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil na slovenski trg z zdravili, je poudarila Čoklova.
Poslanka Eva Dimic je v imenu poslanske skupine NSi napovedala, da predloga zakona ne bodo podprli. Po njeni oceni je postal pritisk vlade, da je treba zakonodajo sprejemati po nujnem postopku zaradi grozečih kazni EU, nevzdržen. Vprašala se je, v kolikšni meri bodo deležniki v zdravstvu zadovoljni z vlogo, ki jim jo nov zakon daje. V NSi so prepričani, da bi bilo treba uvesti standardizacijo nakupa zdravil in medicinskih pripomočkov, da bi preprečili zlorabe. V poslanski skupini se sprašujejo, v kolikšni meri je zakon rezultat različnih lobističnih pritiskov na ministrstvo, zaradi katerih je odstopil tudi minister Tomaž Gantar.
Lejla Hercegovac (PS) je ocenila, da ima zakon tudi pomanjkljivosti, na primer na področju homeopatskih zdravil. Ocenila je, da bi morali politika, strokovna javnost in zainteresirana javnost še bolj sodelovati na tem področju. V imenu poslancev PS je napovedala podporo zakonu.
Štefan Tiselj iz SDS je opozoril na vprašanje prenašanja pristojnosti laboratorijev z javne agencije za zdravila na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Zakon prinaša veliko novosti, na novo uvaja koncept esencialnih zdravil, je izpostavil. Opozoril je na dopolnilo DeSUS, s katerim želijo lekarnam prepovedati dejavnost veledrogerij. Tega v SDS podpirajo in nameravajo glasovati zanj. Alenka Jeraj iz SDS je v zvezi s tem poudarila, da če je jasno, kdo je veletrgovec in kdo trgovec na drobno, bo mogoče izvajati nadzor.
Andreja Črnak Meglič iz SD je opozorila, da gre za izjemno zahteven zakon, zato vsebinsko presojo lahko dajo le strokovnjaki s tega področja. Področje zdravil je močno pod pritiskom različnih lobijev, zato sprejemanje takega zakona po nujnem postopku po mnenju poslanke ni primerno. Glede predloga, naj se lekarnam z zakonom prepove trgovino na debelo, je opozorila, da bi to onemogočilo nekatere pomembne igralce na trgu. "S tem se bodo še bolj okrepile nekatere družbe, ki se že danes kartelno dogovarjajo," je prepričana poslanka. V SD se zavzemajo, naj se to področje namesto v zakonu o zdravilih uredi v zakonu o lekarniški dejavnosti.
Kristina Valenčič (DL) je poudarila, da je ureditev področja zdravil nujna. Opozorila je, da 90 odstotkov slovenskega trga z zdravili obvladujejo le štirje veletrgovci. Menijo, da pretirana regulacija na trgu zdravil ne vodi do večje dostopnosti, zato predlagajo črtanje člena, po katerem bi lekarnam prepovedali veletrgovsko dejavnost. Predlagajo, naj se omenjeno vprašanje uredi v zakonu o lekarniški dejavnosti.
Poslanec Franc Pukšič je v imenu SLS izpostavil pomisleke na račun zakona zaradi rešitve, ki ji nasprotujejo strokovnjaki in Fakulteta za farmacijo. Zahtevajo dodatna pojasnila, kaj v resnici pomeni sprememba glede prenosa pristojnosti izvajanja laboratorijskih pregledov zdravil z agencije za zdravila na novoustanovljeni nacionalni laboratorij. Tudi v SLS imajo pomisleke na račun prepovedovanja veleprodajne dejavnosti za lekarne. Sprašujejo se, ali je to pisano komu na kožo, ali gre za kako prikrito prevaro, za katero ne vedo.
Ivan Hršak iz DeSUS je poudaril, da cilj veletrgovcev ne sme biti dobiček, z dopolnilom o prepovedi veletrgovske dejavnosti lekarnam pa želijo preprečiti izogibanje postopkom javnega naročanja zdravil. "Preprečiti je treba vpliv kapitala na strokovne odločitve zdravljenja z zdravili. Anomalije, ki jih lahko povzroča vertikalna integracija, so zaznali tudi v drugih državah EU in so jih v 13 državah že preprečili. Ne gre za ukrep, usmerjen proti Lekarni Ljubljana, temveč za ukrep, ki zasleduje cilj, da izvajalci lekarniške in zdravstvene dejavnosti izvajajo dejavnost, za katero so bili ustanovljeni," je pojasnil.
Poslanci bodo o zakonu in vloženih dopolnilih glasovali popoldne.
