Mednarodni dan migrantov so razglasili leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990. Konvencijo je doslej ratificiralo 45 držav, med njimi pa ni držav članic EU. Države s podpisom omenjene konvencije priznavajo pravice migrantov ne glede na njihovo državljanstvo ali migracijski status.
Gibalo sodobnih meddržavnih migracij so predvsem ekonomske neenakosti in velike razlike v razvitosti posameznih delov sveta, ugotavljajo v Statističnem uradu RS (Surs). Po oceni Mednarodne organizacije za migracije je na svetu več kot 200 milijonov prebivalcev, ki ne prebivajo več v svoji izvorni državi. Vsi ti meddržavni selivci bi tako predstavljali peto najštevilčnejšo državo sveta.
V zadnjih petih letih, torej med letoma 2008 in 2012, so na statističnem uradu zabeležili skoraj 40.000 meddržavnih selitvenih dogodkov slovenskih državljanov, od tega okoli 14.000 priselitev in okoli 25.000 odselitev. Statistični podatki o meddržavnih selitvah tudi kažejo, da se je v obdobju 2008-2012 povprečno vsak stoti državljan Slovenije vsaj enkrat selil iz države ali v državo.
Odselitve so značilne zlasti za starostni skupini med 60 in 69 let ter med 25 in 44 let. Pri tem na Sursu ugotavljajo, da so bolje izobraženi državljani Slovenije dejansko bolj mobilni kot drugi prebivalci in da se v večji meri odseljujejo iz države. Vendar pa velja enako tudi za njihove priselitve iz tujine.
Slovenija je tako v petih letih izgubila skoraj tisoč v Sloveniji rojenih državljanov, starih med 25 in 44 let, z najmanj terciarno izobrazbo. Višješolsko izobrazbo jih je imelo okoli 240, univerzitetno okoli 700, magisterij oz. doktorat pa približno 60. Po zadnjih razpoložljivih podatkih tujih statističnih uradov več kot 22.000 državljanov prebiva v Nemčiji, 8300 v Avstriji, 3400 v Italiji, 2650 v Švici in 2000 na Hrvaškem.
V istem obdobju, torej med letoma 2008 in 2012, pa se je v Slovenijo priselilo skoraj 78.000 tujih državljanov. Od tega jih je v začetku letošnjega leta pri nas še vedno prebivalo 56.000. Tuji državljani s svojo starostno sestavo po izsledkih Sursa še vedno pomlajujejo slovensko prebivalstvo, saj povprečna starost prebivalcev Slovenije presega 42 let, povprečna starost priseljenih tujih državljanov pa je bila v zadnjih petih letih 33 let in pol.
Vsak četrti priseljeni tuji državljan je imel vsaj srednjo strokovno izobrazbo, dva od treh pa več kot dokončano osnovno šolo. Delež priseljenih tujih državljanov s terciarno izobrazbo v obdobju 2008-2012 je osemodstoten in tako sicer ni primerljiv z deležem terciarno izobraženega prebivalstva Slovenije, ki je 19-odstoten.
Glede na število priseljenih pa ta delež pomeni, da je Slovenija v zadnjih petih letih pridobila več kot 4000 dobro izobraženih prebivalcev. Med temi jih ima 1200 višješolsko, 2400 univerzitetno izobrazbo, 400 pa magisterij ali doktorat.
Mednarodni dan migrantov so razglasili leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990. Konvencijo je doslej ratificiralo 45 držav, med njimi pa ni držav članic EU. Države s podpisom omenjene konvencije priznavajo pravice migrantov ne glede na njihovo državljanstvo ali migracijski status.
Gibalo sodobnih meddržavnih migracij so predvsem ekonomske neenakosti in velike razlike v razvitosti posameznih delov sveta, ugotavljajo v Statističnem uradu RS (Surs). Po oceni Mednarodne organizacije za migracije je na svetu več kot 200 milijonov prebivalcev, ki ne prebivajo več v svoji izvorni državi. Vsi ti meddržavni selivci bi tako predstavljali peto najštevilčnejšo državo sveta.
V zadnjih petih letih, torej med letoma 2008 in 2012, so na statističnem uradu zabeležili skoraj 40.000 meddržavnih selitvenih dogodkov slovenskih državljanov, od tega okoli 14.000 priselitev in okoli 25.000 odselitev. Statistični podatki o meddržavnih selitvah tudi kažejo, da se je v obdobju 2008-2012 povprečno vsak stoti državljan Slovenije vsaj enkrat selil iz države ali v državo.
Odselitve so značilne zlasti za starostni skupini med 60 in 69 let ter med 25 in 44 let. Pri tem na Sursu ugotavljajo, da so bolje izobraženi državljani Slovenije dejansko bolj mobilni kot drugi prebivalci in da se v večji meri odseljujejo iz države. Vendar pa velja enako tudi za njihove priselitve iz tujine.
Slovenija je tako v petih letih izgubila skoraj tisoč v Sloveniji rojenih državljanov, starih med 25 in 44 let, z najmanj terciarno izobrazbo. Višješolsko izobrazbo jih je imelo okoli 240, univerzitetno okoli 700, magisterij oz. doktorat pa približno 60. Po zadnjih razpoložljivih podatkih tujih statističnih uradov več kot 22.000 državljanov prebiva v Nemčiji, 8300 v Avstriji, 3400 v Italiji, 2650 v Švici in 2000 na Hrvaškem.
V istem obdobju, torej med letoma 2008 in 2012, pa se je v Slovenijo priselilo skoraj 78.000 tujih državljanov. Od tega jih je v začetku letošnjega leta pri nas še vedno prebivalo 56.000. Tuji državljani s svojo starostno sestavo po izsledkih Sursa še vedno pomlajujejo slovensko prebivalstvo, saj povprečna starost prebivalcev Slovenije presega 42 let, povprečna starost priseljenih tujih državljanov pa je bila v zadnjih petih letih 33 let in pol.
Vsak četrti priseljeni tuji državljan je imel vsaj srednjo strokovno izobrazbo, dva od treh pa več kot dokončano osnovno šolo. Delež priseljenih tujih državljanov s terciarno izobrazbo v obdobju 2008-2012 je osemodstoten in tako sicer ni primerljiv z deležem terciarno izobraženega prebivalstva Slovenije, ki je 19-odstoten.
Glede na število priseljenih pa ta delež pomeni, da je Slovenija v zadnjih petih letih pridobila več kot 4000 dobro izobraženih prebivalcev. Med temi jih ima 1200 višješolsko, 2400 univerzitetno izobrazbo, 400 pa magisterij ali doktorat.
