NLB, največja banka v Sloveniji, je nazadnje čisti dobiček zabeležila leta 2008. Leta 2009 je dosegla 23,6 milijona evrov čiste izgube in jo povečevala do leta 2012, ko je ta dosegla skoraj 305 milijona evrov. V letošnjih prvih devetih mesecih je čista izguba znašala 224 milijonov evrov.
Druga in tretja največja banka, NKBM in Abanka Vipa, sta medtem v pozitivnih številkah vztrajali vse do leta 2011. NKBM je to leto zabeležila skoraj 84 milijonov evrov čiste izgube in jo leta 2012 zvišala na dobrih 203 milijone evrov. V letošnjih devetih mesecih se je ta znižala na skoraj 44 milijonov evrov.
Abanka Vipa je leta 2011 ustvarila 119 milijonov evrov čiste izgube, lani 76 milijonov evrov, v letošnjem devetmesečju pa 27,3 milijona evrov, je razvidno iz posamičnih letnih poročil treh bank.
Daleč največ slabitev in rezervacij je v preučevanem obdobju ustvarila NLB. Te so po podatkih iz letnih poročil skupaj dosegle skoraj dve milijardi evrov. Medtem so v banki nedavno ocenili, da bodo imeli konec letošnjega leta za prek tri milijarde evrov bruto slabih naložb.
NKBM je od leta 2009 do konca letošnjega septembra skupaj oblikovala za približno 655 milijonov evrov slabitev in rezervacij, Abanka Vipa pa jih je oblikovala za približno 460 milijonov evrov, so sporočili iz obeh bank.
Delež slabih posojil je v NLB v omenjenem obdobju poskočil s približno petih odstotkov na 26 odstotkov, v NKBM pa z dobrih 3,5 odstotka na dobrih 17 odstotkov, v Abanki Vipa na približno 30 odstotkov. Skladno s tem se je nižal obseg kreditov nebančnemu sektorju. V Abank, NKBM in NLB je padel za med 13 in 23 odstotki.
Prave reševalne dokapitalizacije so se v NLB in NKBM zgodile šele lani. V vseh treh bankah so se te sicer odvile v letu 2008, a ne za sanacijo, temveč za njihovo rast. Za rast NKBM se je ta zgodila še leta 2011, medtem ko so dokapitalizacijo v NLB to leto že izpeljali zaradi velikega obsega slabitev in rezervacij v luči slabih posojil in izgube banke.
Delničarji NLB in med njimi država so tako v banko od leta 2008 do letos vložili približno 950 milijonov evrov: 300-milijonski dokapitalizaciji sredi 2008 je marca 2011 sledila prva reševalna 250-milijonska ter lanske reševalne dokapitalizacije: 62,9-milijonska, 320-milijonska in 21,2 milijonska.
V NKBM in Abanki Vipa so leta 2008 izpeljali dokapitalizaciji v obliki javne prodaje delnic (53 milijonov oz. 102 milijona evrov). Za Abanko so delničarji takrat pokazali toliko zanimanja, da do ponudbe delnic malim delničarjem ni prišlo, medtem ko so delnice NKBM v javni ponudbi delnic kupili tudi mali delničarji. V NKBM so nato leta 2011 z javno ponudbo delnic izvedli še 104,3-milijonsko dokapitalizacijo.
Prva t.i. reševalna dokapitalizacija se je v drugi največji banki zgodila lani. Država je vanjo vložila dobrih 102 milijonov evrov s pretvorbo hibridnega posojila, na enak način, kot je lani potekala državna dokapitalizacija največje banke NLB.
