Vlada s proračunoma za prihodnji leti, ki ju je potrdil parlament, zasleduje cilj konsolidacije javnih financ. Proračunski primanjkljaj, ki je za letos dovoljen v višini 1,5 milijarde evrov, naj bi se prihodnje leto znižal na eno milijardo evrov, kar izraženo v deležu BDP pomeni 2,9 odstotka. Leta 2015 se bo dodatno znižal na 2,4 odstotka BDP.
Preverjanje zaupanja v DZ v roku enega leta je aktualna vlada zapisala že v koalicijski pogodbi, Bratuškova pa se je na presenečenje mnogih za to odločila že ob sprejemanju dopolnjenega proračuna za prihodnje leto. Premierka je v zahvali za podporo dejala, da je izpolnila obljubo, ki jo je dala ob prevzemu mandata, namreč da bo naredila vse, da bi svoje težave rešili sami.
"Če bomo še naprej delali tako, bomo v drugi polovici naslednjega leta prav gotovo beležili pozitivno gospodarsko rast in še manj brezposelnih," je po glasovanju nagovorila poslance. Sama verjame, da bodo ob takšnem delu vlade tudi "državljani in državljanke prav kmalu občutili pozitivne učinke našega dela".
Podobno je dejal finančni minister Uroš Čufer, ki sprejeti proračun vidi kot znak, da se je vladna koalicija sposobna dogovoriti in to izpeljati, kar je dobra popotnica za naprej. Zaradi skoraj 20-urne seje DZ je zamudil današnje zasedanje finančnih ministrov EU v Bruslju in je moral odpovedati sestanek z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio.
V Bruslju so medtem ocenili, da je proračun v skladu s pravili, a manevrskega prostora ni. "Zdi se, da Slovenija v letu 2013 učinkovito ukrepa za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja," je ocenila Evropska komisija in zaznala omejen napredek pri strukturnih fiskalnih ukrepih.
To sporočilo so povzeli tudi na ministrstvu za finance. Zapisali so, da ocene Evropske komisije kažejo jasno sliko, da je Slovenija pri konsolidaciji javnih financ na pravi poti, a ima na voljo malo možnih odstopanj od začrtane poti.
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je menil, da "vlada pri soočanju z izzivi v bančnem sektorju, pri strukturnih reformah in v fiskalni politiki ukrepa zelo odločno, da bi ji uspelo obrniti kolo sreče in doseči gospodarski preobrat". Vnovič je pozval k reformi upravljanja podjetij v državni rasti in k strukturnim reformam.
To sporočilo so izpostavili v GZS, kjer so ocenili, da so bili ukrepi v Sloveniji v zadnjih mesecih gasilske akcije in da nas prava domača naloga še čaka. "Potrebujemo nov razvojni sporazum, ki bo odpravil blokado sprememb, zagotovil nujne strukturne reforme in omogočal socialno državo," so poudarili.
Po mnenju ekonomista Jožeta Damijana pa je Bruseljska ocena pričakovana in razumna. "Končno je pamet našla pot tudi do Bruslja," je menil Damijan in pojasnil, da je s tem Bruselj poslal jasen signal, da bo komisija v bodoče bistveno bolj popustljiva glede fiskalne konsolidacije. Držav več ne bodo silili, naj na vrat na nos, ne glede na žrtve, hitijo v drastično zniževanje proračunskih deficitov.
Ekonomist Sašo Polanec je sicer opozoril, da je vlada sprejela številne ukrepe, s katerimi povečuje davke, in da je premalo naredila pri izdatkih za plače in pokojnine. Narediti bi morala tudi analizo zaposlovanja v javnem sektorju in reformirati sistem nagrajevanja. Kljub temu pa je menil, da je proračun nevtralen in da opozicija v opozorilih, da je nerealen, pretirava.
Po mnenju opozicijske SDS je bruseljska ocena vljudnostni odgovor, za Slovenijo pa prava resničnost še pride. Tudi v koalicijskih poslanskih skupinah se zavedajo, da delo ni končano. Ocena komisije pa je spodbuda in potrditev, da je vlada na pravi poti, so poudarili koalicijski poslanci, ki so proračun potrdili sami, saj je opozicija že pred glasovanjem napovedovala, da bo glasovala proti.
Danes je odjeknila tudi novica, da je Slovenija na evrskem trgu izdala za 1,5 milijarde evrov triletnih obveznic z letno kuponsko obrestno mero 4,7 odstotka. Obveznica je bila prodana po 99,6 odstotka nominalne vrednosti, kar pomeni, da je bil zahtevani donos rahlo višji od 4,7 odstotka.
Izdajo obveznic je organizirala ameriška investicijska banka JP Morgan Chase. Obveznice, za katere se uporablja angleško pravo, bodo dospele 1. novembra 2016, kotirale pa bodo na luksemburški borzi. Tiskovna agencija Reuters je poročala, da je Slovenija obveznice izdala enemu samemu vlagatelju.
Današnja izdaja je presenečenje, saj se je v zadnjih tednih in mesecih govorilo, da naj bi šla Slovenija po sveža sredstva na trg v začetku prihodnjega leta. Prav tako gre za prvo izdajo obveznic na evrskem trgu po daljšem času. Zadnji dve izdaji obveznic, ki sta imeli sicer 10-letno ročnost, je Slovenija izvedla na dolarskem trgu.
Bratuškova je zadolžitev izpostavila kot dokaz, da so finančni trgi za Slovenijo odprti. Napovedala je, da zbrana sredstva ne bodo namenjena za tekoče poslovanje, saj ima država za to letos in prihodnje leto po njenih besedah dovolj sredstev.
Medtem je danes zahtevana donosnost na slovenske obveznice na sekundarnem trgu po dolgem času padla pod šest odstotkov. Trgovanje na borzi MTS je sklenila pri 5,88 odstotka.
