Novice Svet24

"Vsi vemo, da ne vemo, kakšni bodo rezultati stresnih testov bank, tudi druge države tega še ne vedo za svoje banke," je na številna vprašanja članov odbora o potrebnem znesku za dokapitalizacije bank odgovoril finančni minister Uroš Čufer. Do objave teh rezultatov pa vsaka ugibanja bolj škodijo kot koristijo, ker vnašajo preveč negotovosti, je opozoril.

Ob tem je napovedal, da nas po zaključku dokapitalizacije bank čaka težko obdobje prestrukturiranja gospodarstva. To bo morda obsežnejše, kot si predstavljamo zdaj, a je po Čuferjevih besedah nujno, da dosežemo zdravo ekonomsko okolje.

Poslance opozicije je zanimalo, po kakšnih obrestnih merah si bo Slovenija v letu 2014 izposojala denar na finančnih trgih. Čufer tudi tega odgovora ni znal dati, saj bo cena zadolževanja odvisna od rezultatov stresnih testov bank, napredka pri razdolževanju podjetij, resnega pristopa k privatizaciji ter fiskalne konsolidacije. "Zelo koristno bi tudi bilo, če bi kakšen zakon sprejeli vsi skupaj, ob podpori opozicije. To bi bil pomemben signal, ki bi pokazal, da zna biti cela država na eni sami strani," je nagovoril poslance.

Proračun za prihodnje leto je DZ sprejel že decembra lani, a medtem so se razmere bistveno spremenile. Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je povzel, da bo letos padec BDP podoben kot lani, ko je znašal 2,5 odstotka, krčenje gospodarske aktivnosti pa je pričakovati tudi v letu 2014, čeprav ne tako globoko. BDP naj bi se znižal za 0,8 odstotka, podobne pa so tudi napovedi ostalih institucij.

Gospodarsko rast je po Vasletovih besedah mogoče spet pričakovati leta 2015, že letos pa bo pozitivno k BDP prispeval tisti del gospodarstva, ki je povezan z izvozom. Medtem se bodo potrošnja tako gospodinjstev kot države in tudi investicije še zmanjševali. Na padanje zasebne potrošnje bodo najbolj vplivale še vedno slabe razmere na trgu dela, zaradi česar se bo razpoložljivi dohodek zmanjšal.

Proračunski prihodki so prihodnje leto predvideni v višini 8,6 milijarde evrov, odhodki pa bodo znašali 9,6 milijarde evrov. Primanjkljaj, ki je letos dovoljen v višini 1,5 milijarde evrov, bo tako znašal eno milijardo evrov. To je 2,9 odstotka BDP, je povedal Čufer.

Vlada je že sprejela nekatere ukrepe za povečanje prihodkov - z letošnjim 1. julijem se je denimo zvišal DDV, z januarjem bodo uveljavljene spremembe pri dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb - dodatno pa je Čufer spomnil na davek na nepremičnine, ki je še v obravnavi v DZ skupaj s proračunom.

Poleg obdavčitve nepremičnin, od katere naj bi se v proračun steklo 205 milijonov evrov letno, je minister med glavnimi viri proračuna izpostavil še davek od dohodkov pravnih oseb, DDV ter ukrepe proti sivi ekonomiji. O slednjih je dejal, da se morajo na tem področju stvari občutno pomakniti naprej.

"Gospodarske rasti ni, podjetja se potapljajo, dobički so iz dneva v dan nižji," je naštel Marko Pogačnik (SDS) in vprašal, kako lahko torej vlada načrtuje dvakratno povečanje prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb. Glede ukrepov proti sivi ekonomiji pa je dejal, da vlada s podražitvami in zviševanjem davkov vodi ravno nasprotno politiko, namreč politiko spodbujanja sive ekonomije.

"Tak proračun Slovenije ne bo pripeljal iz krize," je menil Andrej Šircelj (SDS). Prihodki so ocenjeni nerealno, v njem pa ni ukrepov, ki bi gospodarstvo spravili na zeleno vejo, ga razdolžilo in naredilo insolvenčne postopke učinkovitejše. Vključuje le ukrepe za dodatno obdavčitev tako prebivalcev kot podjetij, a takšna ekonomska politika po njegovih besedah vodi v bedo.

V SDS predloga proračuna ne bodo podprli, saj nas takšno reševanje težav lahko pahne v novo krizo, je napovedal Šircelj. Nasprotno je Bojan Starman (DL) dejal, da nismo v brezizhodnem položaju, potrebnega je le malo sodelovanja.

Proračun bo podprla tudi Renata Brunskole (PS), ki ga je sicer označila bolj za stabilizacijskega kot razvojnega. A zaradi tega ne moremo reči, da je nerealen, je dejala in poudarila, da se z njim ohranja socialno državo. Z besedami, da je v mejah možnega, ga je podprla tudi Marija Plevčak (DeSUS).

Poslanske skupine so k predlogu proračuna vložile 20 dopolnil, od katerih so člani odbora podprli le eno, namreč o zagotovitvi dodatnih 250.000 evrov Uradu RS za narodnosti, in sicer za financiranje potreb manjšin.

Seja se nadaljuje z obravnavo predloga zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. DZ bo proračunske dokumente za leti 2014 in 2015 sprejemal na izredni seji, ki se začne v ponedeljek. Na isti seji namerava sprejeti tudi zakon o davku na nepremičnine.