Svet

To se ne sme ponoviti nikoli več

A.M. / STA / Foto: Reuters
9. 11. 2013, 14.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Preživele žrtve holokavsta, politični voditelji in navadni državljani bodo danes obeležili 75. obletnico kristalne noči, nacističnega pogroma nad Judi v tretjem rajhu. Nacisti so na kristalno noč razbijali judovske trgovine in požigali sinagoge ter mučili in pobijali Jude.

Nemčija tragične obletnice ne bo obeležila z eno osrednjo spominsko slovesnostjo, temveč bodo po celi državi čez konec tedna potekali manjši dogodki, med njimi umetniški projekti in vigilje.

V napadih 9. in 10. novembra 1938 so Nacisti ropali in uničevali judovske trgovine po Nemčiji ter prisilno zbrali približno 30.000 judovskih moških za deportacijo v koncentracijska taborišča. V nasilju na kristalno noč, ki predstavlja prelomnico pri nacističnih ambicijah po iztrebljanju Judov, je umrlo najmanj 90 Judov.

Predsednik judovskega sveta Dieter Graumann je ob obletnici pozval k uporu proti sovraštvu. "Nikoli več ne smemo dovoliti, da nas napadejo zaradi našega judovstva. Nikoli več se ne smemo pustiti ustrahovati," je dejal.

Nemški predsednik Joachim Gauck se bo žrtvam kristalne noči poklonil na mestu sinagoge v kraju Eberswalde blizu Berlina, ki je bila v takratnem nasilju uničena, sedaj pa na njenem mestu stoji spomenik. Gauck se bo nato odpravil v bližnji Frankfurt na Odri, kjer bo imel govor pred spominskim koncertom. Berlinske cerkve pa pripravljajo tihe pohode do kraja, kjer je v središču mesta nekoč stala sinagoga.

Judi so bili sicer že od leta 1935 žrtev diskriminacije, a so povečini menili, da je še mogoče živeti v Nemčiji. A v noči z 9. na 10. november so pripadniki nacističnih paravojaških enot SA in Hitlerjeve mladine napadli in ropali trgovine v lasti judovskih Nemcev ter zažgali več kot 1200 sinagog.

Kristalni noči je sledilo množično izseljevanje Judov, kar je bil sicer tudi cilj nacističnega režima. Obenem je zatiranje judovskega prebivalstva postajalo vse bolj izrazito. Judje so bili med drugim prisiljeni v prodajo vsega svojega premoženja, zaradi česar je tudi emigracija postala vse težje izvedljiva. Oktobra 1941 so se nato začele množične deportacije v koncentracijska taborišča, kjer je do konca druge svetovne vojne umrlo okoli šest milijonov Judov.