Kot je na današnji novinarski konferenci povedal bohinjski župan Franc Kramar, se Bohinjci "že leta borijo kot Don Kihoti z mlini na veter proti nesmiselnim zakonom, ki so nazadnje pripeljali tudi do tega, da so Kuzmiču podrli hišo". Boli ga, ker so "Kuzmiču rušili, ker nima denarja za plačilo dragih odvetnikov kot nekateri privilegiranci v Sloveniji, katerim črnih gradenj očitno ne bodo rušili, nekaterim pa jih bodo celo legalizirali".
Skrbi ga, da pravna država funkcionira samo v nekaterih primerih, zato preden bodo v Bohinju rušili naslednji objekt pričakuje, da bosta v dokaz pravne države prej padla objekta Marka Jakliča in Vitoslava Türka. Če ne bo sprejet interventni zakon, ki bo začasno zaustavil rušenje do sprejetja sistemskega zakona o legalizaciji nedovoljenih gradenj, se bodo namreč rušitve na območju Triglavskega narodnega parka v Bohinju nadaljevale.
Kramar že dlje časa apelira na državo, da bi zaustavila rušenje, dokler ne bi bil predvidoma marca prihodnje leto sprejet zakon, ki bi omogočil legalizacijo določenih gradenj tudi na območju parka. Odločitev glede nadaljnjega izvajanja rušitev pa bo skupaj s konceptom reševanja problematike črnih gradenj minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel pojasnil na današnji novinarski konferenci ob 14.30 uri v Ljubljani.
Vprašanje je sicer, če bi novi zakon omogočil tudi legalizacijo 50 let stare hišice v Ribčevem Lazu, v kateri je 30 let bival Kuzmič. Hišico mu je kot tedanjemu hišniku bližnjega mladinskega doma leta 1984 dodelila država. Sam je leta 1992 vložil prošnjo za odkup stanovanja, a kot pojasnjuje, po zaprtju mladinskega centra ni imel pravega sogovornika, niti ga ni nihče pozval k plačevanju najemnine.
Ob nekdanjem mladinskem domu, kjer je danes center šolskih in obšolskih dejavnosti, je sicer stalo več lesenih bungalovov, ki pa so bili zaradi dotrajanosti ali zaradi nelegalne gradnje v preteklih letih že porušeni. Kuzmič je ohranitev svojega domovanje skušal preprečiti s poskusom legalizacije, ki pa ni bil uspešen. "Najbolj narobe sem storil, ko sem v dobri veri plačal za legalizacijo, da bi bil pošten državljan," je izpostavil.
Pred dvema letoma je izčrpal vsa pravna sredstva, inšpektorica pa je pravnomočno odločbo uresničila v torek, ko se je, kljub prošnjam Bohinjcev, začelo rušenje. Dokončno so najeti delavci leseno hiško z zemljo poravnali v četrtek.
Kot je povedal Kramar, je bilo delo inšpektorice pri rušenju Kuzmičeve hiše sicer skladno z zakonodajo. "Moti pa me, da nekdo pride, poruši in gre ter brez moralne odgovornosti prepusti drugemu, naj rešuje ta problem," je izpostavil župan in pojasnil, da občina ne razpolaga z veliko praznih stanovanj, v katere bi lahko vsaj začasno nastanili Kuzmiča. Je pa občina prav letos uredila tri stanovanja v stari šoli na Gorjušah in enega sedaj ponudila Kuzmiču.
Tako bo občina Kuzmiču pomagala, da bo preživel zimo. "Potem pa bo potrebno izpeljati postopek za dodelitev stanovanja," je pojasnil Kramar. Vendar kot kaže, to ne bo potrebno. Kuzmič, ki bo z veseljem sprejel ponudbo za začasno namestitev, je namreč sklenil, da se bo po nekaj mesecih poslovil iz Bohinja. "Prehudo je, da bi vsak dan vozil tam mimo, kjer je stal moj dom," je dejal.
Slovenija
"Rušili so mu, ker nima denarja za drage odvetnike"
Bohinjska občina bo Darku Kuzmiču, ki mu je inšpekcija ta teden porušila domovanje v Ribčevem Lazu, za čez zimo ponudila prazno občinsko stanovanje v Gorjušah. Hkrati se v Bohinju bojijo, komu bodo pred zimo in pred sprejemom novega zakona o legalizaciji še porušili črno gradnjo. Župan pa je ob tem znova odprl vprašanje pravne države.
