Spomnimo. Ostrowich je poleti 2005 oškodovanki Mojci Ž. natvezil, da ji bo pomagal pri nakupu stanovanja. Zatrjeval je, da se ukvarja z rubeži dolžnikov in da pozna številne vplivne ljudi, med njimi uslužbence SCT-ja in Vegrada, ki se ukvarjajo s prodajo stanovanj. Ko je od oškodovanke izmolzel več kot 80 tisoč evrov, pa je izginil.
"Nekateri se še vedno bojijo, da bi spregovoril o izsiljevanju, grožnjah in dajanju podkupnin v višini 70.000 evrov ljudem, ki so še vedno v aktivnih službah vlade in pravosodja." - Izidor Dore Schenk von Ostrowich
Na predobravnavnem naroku 21. avgusta je obljubil, da bo oškodovanki do 23. septembra vrnil dolg, a se je po pričakovanjih zapletlo. Sodišču je natvezel, da "sredstev ni bilo mogoče sprostiti", ko pa je sodišče do oktobra po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe na banki, se je izkazalo, da možakar pri Novi Ljubljanski banki sploh nima aktivnega računa. Ker krivde ni priznal, je sodnica Deana Fekonja že razpisala urnik glavnih obravnav, nakar se je nenadoma zgodil preobrat. Ostrowich je krivdo priznal in zbarantal tri leta zapora.
Enainpetdesetletnik je sicer stari znanec organov pregona in sodišč. V svoji bogati karieri je bil že večrat obsojen zaradi goljufij, zato zadnja leta prebiva na Dobu. Eno odmevnejših zgodb je skuhal jeseni 2007, ko je šestdeset slovenskih kmetov prepričal, da so mu plačali tri tisoč evrov za izdelavo poslovnega načrta. Projekt se je na koncu kajpak izjalovil v škodo kmetov, Ostrowich pa si je prislužil pet let in štiri mesece zapora.
V obeh zgodbah se je Ostrowich zlomil pod pritiskom "ljudi iz mlekarske sfere". V nadaljevanju objavljamo njegovo izjavo, ki smo jo prejeli na uredništvo.
Spoštovano sodišče in predstavniki medijev
Gotovo se sprašujete, zakaj sem nenadoma priznal krivdo! Naj vas potolažim. Ne zato, ker bi se bal kazni, ne zato, ker ne bi mogel dokazati, da so sredstva na računu NLB ali kaj podobnega. Nič od tega ni! Po vaših objavah, ko ste napisali, da se nočem pogoditi, sem dobil nekaj precej čudnih sporočil, pa ne od oškodovanke ali od kmetov.
Nekateri se še vedno bojijo, da bi spregovoril o izsiljevanju, grožnjah in dajanju podkupnin v višini 70.000 evrov ljudem, ki so še vedno v aktivnih službah vlade in pravosodja. Bojijo se resnice in spet so začeli kampanjo - naj jo - a nekoč bodo prišla imena na svetlo. Tudi protikorupcijska komisija jih ima. Škoda je le, da od 4. 4. 2008 leži denar v Nemčiji, ne da bi ga dobili ti, katerim je bil namenjen. Na žalost je sodišče to preprečilo. Nekateri že vedo, zakaj. Tudi stanovanja so bila in ljudje, ki so bili in so še v tej družbi, so jih preko mene ugodno dobili - tudi tu so dokazi.
Priznavam izključno zato, ker nočem ogroziti meni bližnjih ljudi ali ljudi, ki so mi v življenju veliko pomenili. Raje sem zaprt in očrnjen, a s čisto vestjo, kot da bi se komu od teh ljudi kaj zgodilo. Vem, da bom čez nekaj let doma, a naj se ti, ki so to zakuhali, zavedajo, da bomo takrat dokazali, kaj so počeli, in to poimensko. Posvetil se bom temu, da jih doleti pravična in dostojna kazen, kakršno si zaslužijo. Upam, da boste mediji upali napisati mojo izjavo in jo ne spet priredili, kot vam naloži urednik ali sodišče. Vsaj enkrat pišite resnico ali pa jo, če si upate, raziščite v korist navadnih ljudi.
