Borut verjame, da bodo tudi drugi nekoč spoznali, da je rešitev v tem, da imamo oči odprte in pomagamo drugim.
“… hodimo v službe in delamo, kar nam je naročeno, da bo imelo podjetje večji zaslužek in ne da bi bilo to v dobro ljudi.”
Zakaj ste ustvarili portal Dobradela.si?
Ko opazujemo moderni svet, lahko vidimo, da smo ljudje najbolj zaposleni s tem, da bi dobili, imeli čim več stvari, ki jih imajo drugi. Ta nenehna skrb za ‘imeti’ nas oddaljuje od nas samih, živimo v zunanjosti namesto notranjosti in se zato počutimo osamljene, nesprejete, kar naprej na nekakšnem bojišču. Namesto da bi skrbeli za to, da bi imeli tisto, kar v resnici potrebujemo, in spodbujali drug drugega. Bistvo portala Dobradela.si je v tem, da se začnemo spraševati, kaj lahko damo, ne samo dobimo. Z dajanjem se počutimo koristne, krepi se naš čut za solidarnost, čut za dobro. Znanstveno je dokazano, da dajanje osrečuje dvakrat bolj kot prejemanje … Dobradela.si je portal, ki ljudem in celotni družbi omogoča delovanje v trenutku, tukaj in zdaj, brez nepotrebne birokracije.
“Vedno več je treba dajati, da preživi ta birokratski sistem, ki pa ne gre v pravo smer.”
Vas je kak konkreten dogodek opozoril na to, da je dobro pomagati drugim?
Pred leti, ko sem opravil tečaj za učitelja plavanja, sem se kot prostovoljec prijavil za pomoč pri rehabilitaciji otrok v Soči. Fanta paraplegika sem začel učiti plavanja in ga pri tem opazoval, kako nemočen je, sam pa sem bil prepričan, kako je meni lepše in bolje. Po določenem času pa se je zgodil preobrat - ko se je naučil plavati, sem začutil njegovo lahkotnost, radost in veselje do življenja ter hkrati pri sebi silno težo vsakdanjih skrbi. Opazil sem tudi, kako poln radosti sem po vsakem srečanju z njim, kot da bi se nekaj lepega prelivalo v moje srce. Iz tedna v teden mi je bilo bolj jasno, da ima vsak od nas - ne glede na vse - nekaj, kar lahko deli z drugim. In da to človeka najbolj osrečuje. Potem sem se zaprl v knjižnico in bral biografije najbogatejših, pa o najpametnejših, ti pa so mi povedali, naj berem o najdobrodelnejših osebah na svetu in se od njih učim znanja.
Pri projektih vam pomaga še nekaj kolegov. Je zanimanje za pomoč večje ali manjše, kot ste si mislili?
Zanimanje za pomoč je veliko, a žal ne med tistimi, ki jih poznam. Vse preveč jih skrbi - za družino, zase, ne zanima pa jih, kaj se bo zgodilo z njihovimi otroki v letih 2030-2050, ko bo nastopil čas velikih sprememb. Če bomo dogajanje spremljali neaktivno in se samo pritoževali, kaj nam dela država, bo to izjemno težek čas. Treba je prevzeti odgovornost v civilni družbi in ne nemo gledati, kako lobiji narekujejo ritem, saj tako ni nikogar, ki bi kaj storil v dobro ljudi - "od ljudi za ljudi".
Zakaj ste sploh vzeli stvari v svoje roke? Navsezadnje nam politiki ves čas dopovedujejo, da živimo v socialni državi?
Ravno zato! Država je vse bolj podobna socialni instituciji. Vedno več je treba dajati, da preživi ta birokratski sistem, ki pa ne gre v pravo smer. Pravijo, da bo treba počakati na boljše čase. Tu pa se veliko ljudi moti, saj se ne zgodi nič samo od sebe, tudi če zelo dolgo čakamo. Med tem čakanjem pa lahko vidimo družine, posameznike, ki se jim je zalomilo, ostali so brez službe, morda celo brez stanovanja, in se slepimo, da se kaj takšnega ne more zgoditi tudi nam. Še več, mislimo si, da so ljudje sami krivi za svoje stanje, in zviška gledamo nanje. Nihče si ne želi takšne birokracije in občutka, da je vse prepovedano, da se nič ne sme. A prav ta trenutek jo vsi podpiramo z nedelovanjem, ko hodimo v službe in delamo, kar nam je naročeno, da bo imelo podjetje večji zaslužek in ne da bi bilo to v dobro ljudi. Velike plače so vedno v sektorjih, kjer je treba držati jezik za zobmi. Velika škoda je, da so denimo najboljši fiziki in matematiki zaposleni pri bančnem podjetju Goldman Sachs ...
“Dajanje osrečuje dvakrat bolj kot prejemanje!”
Se vam ne zdi, da je to, kar počnete, pravzaprav potuha našim politikom? Zakaj vendar vlada ne poskrbi za svoje državljane?
Ni vse tako preprosto. Na svetu je vsega preveč in v tej megli se ne znajdejo niti dalajlama, Pedro Opeka in podobni. Zamislite si, da vam kot vodji oddelka naročijo, da odpustite večje število ljudi kot tehnološki višek, čeprav podjetje izkazuje vsako leto višji dobiček. V primeru, da tega ne storiš, izgubiš službo in pride na tvoje mesto drug, ki to naredi zaradi dobre plače. Ob vseh teh pravilih in protokolih si tako časovno obremenjen, da se bistvenih reči nimaš časa lotiti in se jih tudi ne upaš. Ko bomo spregledali, bomo naredili prvi korak po pravi poti. Vladam pa seveda ustreza, da ljudje letimo v jatah, smo poslušni in nekritično sprejemamo odločitve.
Zanimivo je, da vlada - ne le da je do revežev precej brezbrižna - tudi takšnim, kot ste vi, pravzaprav onemogoča dobra dela! Zaradi akcije z breskvami ste imeli najprej težave glede varovanja osebnih podatkov, potem še zaradi davka, ki bi ga morali plačati, pa čeprav ste breskve prodajali naprej po nabavni ceni …
Tako je, najprej smo bili opozorjeni iz Urada informacijske pooblaščenke, da je javno objavljanje podatkov kaznivo - čeprav so se ljudje vpisovali sami. Umaknili smo podatke in vpisovanje za naročila zbirali z registracijo prek spletnega portala. Potem se je zalomilo še enkrat. Čeprav je bila cena enaka, en evro za kmeta in en evro za kupca, so nam povedali, da bi morali plačati davek državi. Od česa?! Ni bilo zaslužka, ničesar. Zato smo breskve pozneje predajali na zaupanje in še danes nismo dobili odgovora, kako lahko zaplet rešimo. Ljudje me sprašujejo, kdaj bodo lahko plačali za breskve, jaz pa nimam odgovora, čeprav sem sam založil denar.
Ali kaj kaže na to, da bi se dalo kak zakon popraviti tako, da bi bil dober tudi za tiste, ki bi radi pomagali drugim?
Tega ne vem, saj nimam časa, da bi se posvetil tem stvarem. Zakoni prekrivajo drug drugega prav zato, da nikomur ni nič jasno. Prebral sem ustavo in se mi je zdela dobra, ko pa želiš kaj dobrega storiti, kmalu ugotoviš, da moraš pridobiti dovoljenje prav za vsako reč ...
Jutri pripravljate v Festivalni dvorani poseben dogodek. Za kaj gre?
Gre za srečanje podpornikov portala Dobradela.si in aktivnih udeležencev akcije z breskvami. Pedstavili bomo nove projekte, predvsem pa bomo tja pripeljali stvari, ki so se nabrale med akcijo z breskvami: oblačila, igrače, knjige … Ljudje so namreč, ko so prebrali o birokratskih zapletih z breskvami, začeli na Staro tržnico Šiška prinašati stvari, ki jih ne potrebujejo več. Tako bodo lahko v dopoldanskem času z ljubeznijo poklonili in s spoštovanjem prejeli. Seveda pa lahko vsakdo prinese še kaj, vse uporabno je dobrodošlo. Popoldne se bomo srečali z Borjo Jeličem (kljub istemu priimku Borut in Borja nista v sorodu, o. p.), našim kandidatom za polet v vesolje, z nami bo čarovnik, pa živa glasba, pa tudi nekaj zelo znanih imen, pijača in prigrizek … Dobra energija na kupu, torej.
“Velike plače so vedno v sektorjih, kjer je treba držati jezik za zobmi.”
Kakšna pa je povezava med dobrimi deli in poletom v vesolje?
Borja si je že dlje želel, da bi nekoč lahko poletel z vojaškim letalom. Njegova partnerica Simona mu je želela to željo izpolniti in ga prijavila na natečaj podjetja, ki 23 zemljanom obljublja polet v vesolje, in bil je izbran v ožji krog. O tem so pisali mediji in na Dobradela.si se nam je porodila ideja, da bi ga kot prvega Slovenca, ki bo morda poletel v vesolje, podprli. V projekt Slovenija gre v vesolje smo pritegnili fakulteto za šport, znanstvenike, fizike in celo Slovensko vojsko! Borja te dni aktivno trenira za polet v vesolje, decembra pa odhaja Ameriko, v AXE Apollo Space Academy v Orlando, kjer se bo med 110 kandidati potegoval za polet v vesolje. Slovenija je majhna, a če stopimo skupaj in pokažemo svojo moč, lahko z Borjo poletimo v vesolje in med zvezde!
Kakšne projekte pa imate v okviru dobrih del pripravljene vnaprej?
Pogovarjamo se z Eriko Drobnič, avtorico slovenske zibke, da bi jo podprli pri vstopu v svet, kajti nosi lepo sporočilo - vsi smo princese in princi. Naj kot zanimivost omenim, da je eno od zibk poklonila tudi princu Georgeu. Zanimiv je projekt Zakladi Slovenije - s kmetije zdravo, družinam v zabavo. Projekt temelji na ideji, da se sveže nabrana domača zelenjava, sadje, zelišča idr. v posebnih zabojčkih pripeljejo do družine, ta pa s pomočjo videonavodil in v sodelovanju z vsemi člani družine iz sestavin pripravi okusen in zdrav domač obrok. Za prihodnje leto bi radi zbrali tudi sredstva za nakup električnega avtomobila, s katerim bo razvažanje sadja bistveno cenejše.