Novice Svet24

Kot je po seji vlade pojasnil minister za zdravje Tomaž Gantar, predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga poimenovali kar interventni zakon v zdravstvu, posega na več področij. Prvo - pri katerem je bilo tudi največ polemik v koaliciji - je zagotavljanje večje stabilnosti financiranja v zdravstvu oziroma zagotavljanje dodatnih sredstev. Hkrati pa pomeni tudi začetek zmanjševanja razlik pri vplačevanju prispevkov za zdravstveno zavarovanje.

Izplen zakona je okoli 43 milijonov evrov, kar je še manj kot tretjina tega, kar je bilo sprva predvideno, je dejal minister. "S tem želenega učinka in stabilnega financiranja nismo dosegli, a moram reči, da je za zdravstveno blagajno vsak milijon pomemben," je med drugim poudaril Gantar. Tako je po njegovem mnenju vendarle storjen pomemben korak naprej.

Kot je zapisano v sporočilu za javnost po seji vlade, zakon uvaja prispevke za vse kategorije zavarovancev, ki prejemajo aktivne dohodke po sistemu "vsak dohodek šteje". Pri dohodkih iz naslova avtorskih pogodb in drugih pogodb civilnega prava bo osnova za plačilo prispevka prejeti dohodek. Osnova za plačilo prispevka od dohodka iz dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic, pa bo znesek v višini 25 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji za oktober preteklega leta. Za obe vrsti dohodkov določa prispevno stopnjo v višini 6,36 odstotka.

Zakon tudi spreminja najnižje prispevne osnove za samostojne podjetnike, ki bodo sedaj plačevali od 60 odstotkov povprečne plače. Po izračunih, objavljenih na spletni strani ministrstva, bi to za samostojne podjetnike, ki si izplačujejo minimalno plačo, trenutno pomenilo zvišanje s 105 na dobrih 123 evrov mesečno.

Osebe, ki si same plačujejo prispevek, pa bodo za zdravstveno zavarovanje plačevale od 35 odstotkov povprečne plače. To po preračunih pomeni dvig z dobrih 14 na dobrih 31 evrov mesečno.

Prav tako zakon zvišuje prispevne stopnje za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen z 0,30 odstotka na 0,53 odstotka za popoldanske s. p. pa tudi delavce po pogodbah, kjer bo treba prispevke plačati od vsakega posameznega plačila za opravljeno delo.

Največji nasprotnik večjega dviga prispevkov je bila stranka DL. Njen predsednik in minister za notranje zadeve Gregor Virant je na isti novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je predlog, ki ga je danes vlada sprejela soglasno, kompromis in da ni zmagovalcev in poražencev. A je hkrati pozdravil dejstvo, da jim je z nasprotovanjem večjemu dvigu prispevkov za samostojne podjetnike uspelo obvarovati samostojne podjetnike bremena, velikega okoli 600 evrov na leto. Ponovil je stališče DL, da problemov zdravstvene blagajne ni mogoče vsakokrat reševati le z dvigom prispevkov. Treba bo več narediti na racionalizaciji stroškov, je dodal.

Tega se zaveda tudi Gantar, ki pojasnjuje, da bo moral zaradi nižjega izplena interventnega zakona Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kljub vsemu predvideti poslovanje s primanjkljajem. "V zadnjem predlogu je bil predviden v višini 89 milijonov evrov, pri novem predlogu bo številka vsaj polovico nižja in seveda nas čakajo nadaljnji ukrepi, navsezadnje racionalizacija v zdravstvu in nujen sprejem zakonodaje, ki je delno že v postopku delno pa v pripravi," je dejal minister.

Gantar pa je kot pozitivno pri zakonu izpostavil še, da so zmanjšane možnosti nadaljnjega večjega zniževanja cen zdravstvenih storitev za izvajalce, torej bolnišnice, zdravstvene domove ... Ocenjuje, da nadaljnjega znižanja cen v obsegu, kot se je dogajalo v zadnjih letih, ne bi zdržali, in bi prišlo do resnih ovir v delu.

Zakon prinaša spremembe tudi pri načinu izplačil presežkov prostovoljnih zavarovalnic. Iz dobička se bodo namreč lahko izplačevale dividende. Minister je pojasnil, da je to zahteva evropske komisije. Ta Sloveniji očita kršitev določb pogodbe o delovanju EU glede prepovedi omejevanja prostega pretoka kapitala.

Določbo so tako vnesli, ker si Slovenija ne more privoščiti plačevanja kazni ali tožbe, čeprav minister poudarja, da je vsebinsko ta določba nesprejemljiva glede na delovanje teh zavarovalnic. Pojasnjuje, da pri nas velja specifika pri doplačevanju praktično vseh storitev ne pa za popolnoma ločeno delo. Zato bo to vprašanje na novo urejeno v sistemskem zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. "Na dolgi rok tega ne bo, ker bo tudi način plačevanje in doplačevanja storitev spremenjen," je napovedal minister.

Podatkov o dobičku pri komercialnih zavarovalnicah Gantar nima, je pa povedal, da se z Vzajemno, ki ima med njimi specifičen položaj, dogovarjajo, da bi svojih 10 milijonov evrov dobička namenila za skrajševanje čakalnih dob za njihove zavarovance na področjih, kjer so največje, torej na področju ortopedije in verjetno srčne kirurgije.

Danes potrjeni zakon tudi prenaša direktivo EU o čezmejnem zdravstvenem varstvu v slovenski pravni sistem. Bolniki bodo upravičeni le do povrnitve stroškov zdravstvene storitve, ki jo bo koristil v tujini, v višini dejanskih stroškov, vendar ne več kot v višini, do katere je upravičen v breme obveznega zavarovanja v Sloveniji.