"Stroški dela starejših delavcev so veliko višji kot za mlajše delavce, tako da se številni delodajalci vprašajo, zakaj zaposliti starejšega delavca, če lahko mlajšega zaposli tudi za tretjino nižje stroške dela," opozarja Čerinova. Po njenem mnenju bi morali slediti temu, da mlajši in starejši delavec postaneta konkurenta, medtem ko je starejši zdaj bolj zaščiten.
Ob vse pogostejših pozivih k pripravi nove pokojninske reforme, čeprav zadnja ni v veljavi niti eno leto, je spomnila, da se v Evropski uniji zvišujejo zahteve po delovni aktivnosti in v nekaterih državah članicah EU je starostna meja za upokojitev že 67 in ne le 65 let. "Temu bomo morali slediti tudi v Sloveniji," pravi.
"Stroški dela starejših delavcev so veliko višji kot za mlajše delavce, tako da se številni delodajalci vprašajo, zakaj zaposliti starejšega delavca, če lahko mlajšega zaposli tudi za tretjino nižje stroške dela."
Spomnila je, da bo upokojevanje tudi v naslednjih letih sorazmerno številčno, saj se upokojuje t. i. baby boom generacija, rojena v 50. letih minulega stoletja, medtem pa mlade generacije vse dlje študirajo in se vse kasneje vključujejo v trg dela. Po njeni oceni je nujno pripraviti strategijo, kako po eni strani odpirati nova delovna mesta in po drugi zadrževati ljudi v delovni aktivnosti.
Tudi zdravstveni sistem po njenih besedah potrebuje korenito reformo, ne pa le interventnih ukrepov. V Sloveniji bolniška odsotnost skupno letno znaša približno 10 milijonov delovnih dni, pravi. Bolniška odsotnost tudi ni časovno omejena in je zavarovanec lahko v bolniškem staležu več let, kar bi bilo v okviru reforme nujno urediti, meni.
Sistemske rešitve sicer vedno potrebujejo čas in čarobne paličice ni, priznava. Kot rešitev, ki bi imela hitre učinke, pa vidi vključevanje študentov, ki dobivajo prihodke s študentskim delom, v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Vplačevali bi v pokojninsko blagajno, hkrati pa bi jim tekla pokojninska doba, pravi. "To je rešitev, ki bi imela takojšnje prilive," je še poudarila.
