Stojan Petrič, prvi mož družbe Kolektor Group iz Idrije, od marca letos tudi predsednik vladnega sveta za razvoj, je v intervjuju za časnik Finance izjavil, da bi Slovenija lahko privarčevala, če bi plače zamrznila za štiri leta. Gre za kontroverzen predlog, ki prihaja iz ust domnevno prav tako kontroverznega človeka.
Stojan Petrič je namreč eden izmed 100 najbogatejših Slovencev, sicer pa njegovo kariero kljub navidezno izjemno uspešnemu vodenju družbe kazi njegova nekdanja funkcija v nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke. Iz tistega časa naj bi mu namreč očitali tudi odgovornost za zloglasne slabe kredite. Petrič je kontroverzna osebnost tudi zaradi domnevno spornega vodenja družbe, kar naj bi preiskovali pristojni organi, a vse skupaj uspešno skriva pred očmi javnosti. Lahko bi rekli, da je tudi slovesnost ob 50-letnici družbe služila kot razkošna predstava za javnost, blišč pa naj bi zakril pravo bedo, ki naj bi jo povzročali pogoltni apetiti vodilnih v idrijski družbi. A pojdimo lepo po vrsti. Po Petričevih besedah bi bila sicer zamrznitev plač kompromis med kapitalom in delavci, vendar je seveda razlika, ali plačo zamrzneš pri 700 ali 10.000 evrih, ogromna.
Morda se prav zaradi umirjene in všečne javne podobe obraz Stojana Petriča ni pojavil na transparentih ob nedavnem protestu v Ljubljani. Morda pa tudi zato, ker naj bi bil Petrič dober prijatelj premierke Alenka Bratušek. Sicer pa je spomladi malo manjkalo, da bi Petrič sam postal premier, saj se ga je omenjalo kot možnega kandidata za tehničnega mandatarja. Takrat sicer zadeve ni želel komentirati, vendar danes pravi, da o vsem skupaj ni vedel ničesar. Koncern Kolektor je Alenka Bratušek na slovesnosti ob obletnici pohvalila zaradi 50-letnega poslovanja brez izgube, vendar pa naj bi bilo ozadje družbe povsem drugačno.
Družba beleži skoraj pol milijarde evrov letnih prihodkov in ima več deset hčerinskih podjetij v tujini (med drugim tudi v Nemčiji, očitno naj bi se Petrič zato prevažal v mercedesu z nemškimi registrskimi tablicami, zaradi česar naj bi plačeval tudi nižjo zavarovalnino), Petriču pa delničarji očitajo zlorabo položaja, utajo davka in oškodovanje družbe. Petrič je namreč predsednik nadzornega sveta družbe FMR, solastnice Kolektorja, ki je leta 2006 kupila družbo Archimed. Slednja je ves čas beležila izgubo, kljub temu pa je FMR v štirih letih prek dokapitalizacij in posojila vanj vložil skoraj milijon evrov, dokler ga leta 2010 ni likvidiral.
Prizadeti delničarji menijo, da je Petrič namenoma izčrpaval FMR v korist podjetij, ki so registrirana v davčnih oazah. Solastnika Archimeda sta bila namreč podjetji Ardavon in Avondale, ki sta registrirani na britanskih Deviških otokih, z njima pa naj bi bil povezan prav Petrič, proti kateremu je bila na nacionalni preiskovalni urad poslana tudi ovadba. Kaj se dogaja z ovadbo? Vprašanje o tem smo naslovili na Generalno policijsko upravo, kjer so nam pojasnili, da nam na vprašanja, ki se nanasajo na konkretne fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo podati odgovora, v zvezi s prijetimi prijavami pa da lahko potrdijo, da predkazenski postopek še vedno poteka.
Stojan Petrič je kontroverzna osebnost tudi zaradi 20-letnega skrivanja podatkov o tem, kdo je resnični lastnik Kolektor Group.
Šele pred meseci je bilo razkrito, da gre za družbo Fond, ki prek povezanih družb obvladuje večinski delež Kolektorja. Največji lastnik Fonda pa je z nekaj manj kot osmimi odstotki prav Petrič. Fond sicer skupaj večinsko obvladujejo Petričevi najtesnejši sodelavci. Direktorica Fonda je Darja Petrič Florjančič, hči Stojana Petriča. Prošnjo za komentar informacij o domnevno spornih poslih in ideji o zamrznitvi plač smo v našem uredništvu na Stojana Petriča naslovili že pretekli teden, a se na naše poizvedovanje do včeraj popoldne ni odzval. Ozadje blišča in slave Kolektorja pa naj bi tako vse bolj dišalo po značilni tajkunski zgodbi, v kateri glavni akterji ostajajo nedotakljivi. Vendar pa dvigajo umazan prah z nasveti premierki Bratuškovi, ki bi po njihovih mnenjih Slovenijo rešila z novim udarcem po plečih delavca. Prav tistega, brez katerega ne bi mogli zgraditi svojega imperija.
