Področje zgornjega Posočja leži na potresno precej dejavnem področju. Po uničujočih potresih leta 1998 in 2004 se tla v Bovcu in okolici znova tresejo. Se obeta ponovna katastrofa?
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v soboto zaznali več potresov 80 kilometrov severozahodno od Ljubljane, v bližini Bovca, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje. Ob 17.19 so zaznali zmeren potresni sunek. Magnituda potresa je bila 2,9. Urad ocenjuje, da intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla IV. stopnje po evropski potresni lestvici. Ob 18.06 je sledil šibkejši popotresni sunek z magnitudo 2,2, ob 19.01 pa še en potres z magnitudo 3,1, so dodatno sporočili iz urada za seizmologijo in geologijo. Urad ocenjuje, da intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju ni presegla V. stopnje po evropski potresni lestvici. Potres je prestrašil prebivalce zgornjega Posočja in posamezne prebivalce Gorenjske. Podobno se je zgodilo včeraj. En potresni sunek je tla zatresel ob 2.58, drugi pa ob 12.39, predhodno ocenjena magnituda potresov pa je 1,2.
Vsekakor je tresoči se konec tedna prestrašil tiste prebivalce, ki se spomnijo usodnega potresa, ki se je zgodil v zgornjem Posočju leta 1998. Spomin na 12. april je spet oživel, a tokrat na srečo brez posledic. Magnituda takratnega potresa je bila 5,6, največji učinki pa so dosegli med VII. in VIII. stopnjo po EMS. Žarišče potresa je nastalo med dolino Lepene in krnskim gorovjem, v globini okoli 8 kilometrov. Potres je poleg velike gmotne škode na objektih na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, saj so nastali številni skalnati podori, ki so ponekod popolnoma uničili planinske poti. Padajoče skale in kamenje pa so ponekod poškodovali ali celo uničili nekatere pomnike iz I. svetovne vojne.
Bovec streslo več potresov in popotresnih sunkov. Se spet obeta katastrofa?
V prvih 20 urah po glavnemu potresu je bilo več kot 400 popotresnih sunkov, v naslednjih mesecih pa več kot 9000. Najmočnejši popotresni sunek je nastal 6. maja ob 4. uri in 52 minut po našem času in je imel magnitudo 4,2 .
Ob potresu je bilo poškodovanih več kot 4000 objektov, na srečo pa ni zahteval smrtnih žrtev, je pa takrat streho nad glavo izgubilo 264 prebivalcev. Ko se je Bovec že nekoliko pobral od uničujočih posledic, pa je leta 2004 udaril še en potresni sunek, ki je zopet poškodoval nekatere že obnovljene stavbe. Država je za odpravo posledic potresa iz proračuna namenila več kot 100 milijonov evrov, od katerih je bilo kar 70 odstotkov sredstev nepovratnih.
