Na tem področju ima praktično monopol, saj obvlada skoraj 90 odstotkov svetovnega trga, ima 17.500 zaposlenih in je s svojimi hčerinskimi podjetji prisoten v kar 46 državah sveta.
Monsanto je bil ustanovljen leta 1901 z namenom, da bi iznašli umetno sladilo saharin. Najbolj znan pa je po tem, da v njegovo zapuščino sodijo PCB (poliklorirani bifenili) in vojni strup Agent Orange, ki so ga Američani na veliko uporabljali med vietnamsko vojno. V zadnjih desetletjih se je družba preusmerila v genski inženiring in prevzela vodilno vlogo v svetu. Zdaj ji je uspel veliki met, saj bo, kot smo že poročali, Evropska komisija najpozneje jeseni dovolila promet z njihovo supergensko spremenjeno koruzo SmartStax.
Kaj pravzaprav so gensko spremenjeni organizmi (GSO)? Tako imenujemo žive organizme, pri katerih je bil genski zapis (DNK) umetno spremenjen, kar pomeni, da je bil genski zapis spremenjen drugače kot z naravno rekombinacijo, kot je na primer križanje, s katerim je pridobljena večina vrst, ki jih danes gojimo. Tako sodobna tehnologija omogoča, da gene uspešno prenesemo iz enega organizma v drugega. V naravi je to mogoče le med osebki istih vrst, z biotehnološkimi postopki pa je to možno tudi med različnimi vrstami. Na ta način je mogoče v rastline prenašati gene drugih rastlin ali pa celo živali. Proizvajalci takih semen seveda to seme patentno zaščitijo in prodajajo po precej višjih cenah kot konvencionalno seme. Tako spremenjeni organizmi lahko vsebujejo snovi, ki jih naše telo ni vajeno, kar lahko povzroča nepričakovane alergijske reakcije in druge težave.
Monsanto preganja vsakogar, za kogar sumi, da je prekršil njegove patentne pravice, bodisi so to kmetje, kmetijske zadruge, trgovci s semeni. Z vojsko zasebnih detektivov in odvetnikov vliva strah v kosti kmetom. Prav nič ne pomaga razlaga, da se je gensko spremenjena koruza z vetrom ali žuželkami, ki oprašujejo rastline, zanesla na njive, kjer sicer raste navadna koruza. Monsanto ruši vse pred seboj, ne zanima ga majhen kmet, kar je v ospredju, je profit.
Kako pa je z gensko spremenjenimi organizmi v Sloveniji? Za komentar smo se obrnili na pristojno ministrstvo za kmetijstvo in okolje. »Slovenija se na področju GSO uvršča med tiste države, ki so do sprejemanja novih GSO zadržane, in pri svojih odločitvah upošteva tako kot v zadevnem primeru previdnostni princip.« Poudarili so tudi, da v Sloveniji nimamo pridelave gensko spremenjenih rastlin, saj zaradi negativnega odnosa pridelovalcev in kupcev ni zanimanja za pridelavo take hrane.
Glede označevanja hrane, ki vsebuje gensko spremenjene organizme, velja zakonsko določilo, da je treba tak izdelek označiti, kadar je v živilu vsebnost GSO nad 0,9 odstotka ali kadar je GSO dodan namerno (takrat je navedba v vsakem primeru obvezna). Brez GSO pa so vsi eko in bio proizvodi, so poudarili na ministrstvu. Slovenija kot članica Evropske unije ne more prepovedati uporabe GSO, ker bi s tem kršila zakonodajo in mednarodne sporazume. Lahko pa se posamezen GSO začasno omeji ali prepove njegova uporaba, za kar pa morajo obstajati znanstvene informacije, da bi njihova uporaba lahko predstavljala tveganje za zdravje ljudi, živali in okolja.
