Potem ko smo pred kratkim objavili anonimno pismo delavcev Granita iz Slovenske Bistrice, v katerem so opozorili na številne nepravilnosti vodstva podjetja, nas je po objavi na pogovor povabil direktor Peter Kosi, ki pravi, da so v anonimnem pismu navedene laži in klevete. Te škodujejo njemu in njegovi družini, blatijo ugled podjetja, zato je v uvodu pogovora demantiral vse navedbe iz članka.
»Ni res, da so delavci v zadnjem času pristajali na plačilo po 100evrov na mesec ali celo niso prejemali plač. Konec julija, po kolektivni pogodbi sicer z zamudo enega tedna, so vsi delavci proizvodnje, teh je približno 45, dobili junijsko plačo, prav tako so jo sproti prejemali vse druge mesece. V posameznih mesecih smo proizvodnim delavcem v soglasju s prisilnim upraviteljem Brankom Đorđevićem dajali plače celo pred režijskimi delavci,« poudarja Kosi, ki nam je pokazal tabelo o višini plač v podjetju, saj je bilo v anonimki zapisano, da si vodilni možje v podjetju izplačujejo več tisoč evrov visoke plače, direktorjeva pa znaša 12 tisoč na mesec. Tabela je sestavni del primopredajnega zapisnika med njim in stečajnim upraviteljem. Z nje je razvidno, da ni Kosijeva plača niti približno tako visoka, kot je bila omenjena v pismu (je nekajkrat nižja, vendar višine javnosti ni želel razkriti, saj so plače, kot pravi, poslovna skrivnost, op. p.), medtem ko je najnižja plača v podjetju maja za redno delo znašala 597 evrov neto. »Letos smo zaposlenim poleg vseh plač in regresa izplačali še tri lanske (oktober, november, december), z željo, da jim pomagamo, čeprav jim pravico do njih zagotavlja tudi stečajni postopek, a bi delavci v tem primeru pač morali čakati. Trdim, da proizvodnim delavcem ne dolgujemo ničesar,« poudarja in pogovor nadaljuje o gradnji stanovanjske hiše, ki naj bi jo je hčerki podaril kot poročno darilo ter zgradil z denarjem podjetja. »Hiša – enota v nizu vrstnih hiš, kupljena v četrti gradbeni fazi, ki sta jo plačala zet in hčerka z 90-odstotnim avansom, je stala nekaj več kot 104 tisoč evrov.« Znesek je bil poravnan ob primopredaji objekta, kar je razvidno iz pogodbe in računov, ki jih je Kosi pokazal. Hiša je bila dokončana v lastni režiji. »Za nakup sta najela kredit, del denarja pa sta dobila iz dediščine starih staršev. Kupnina in plačilo je bilo po čisto običajnih tržnih pogojih, zato s polno odgovornostjo zagotavljam, da iz Granita, ki je v lasti delničarjev, ni končal v njuni hiši niti evro. Vanjo sta se, sicer želeno in tudi z nekaj sreče, da so obrtniki dela končali, vselila na dan poroke,« pravi Kosi. Navedbe o slamnatih podjetjih, ki naj bi jih ustanovil, so neresnične, dodaja, da ima Granit že več let nekaj hčerinskih družb, s katerimi so načrtno ločili Granitove dejavnosti. To so Granit nizke gradnje, ki nemoteno obratuje, Granit storitve, ki dela na manjših projektih, Granit gradbeništvo, ki od konca lanskega leta ne posluje več, podjetje Rošada, ki je bilo kupljeno pred leti kot projektno podjetje, pa ni aktivno, saj ni imelo niti enega evra prometa. Kosi je zatrdil, da je Granit ves čas prisilne poravnave izpolnjeval vse obveznosti do zaposlenih in posloval pozitivno, le sklepa o dokapitalizaciji s konverzijo dela terjatev ločitvenih upnikov mu ni uspelo realizirati, zato je prisilni upravitelj sodišču predlagal, naj uvede postopek stečaja z nadaljevanjem proizvodnje.
