Novice Svet24

Zato so se vključile v projekt, v katerem naj bi lokalni kmetje osnovnim šolam in vrtcem zagotavljali zdravo domačo hrano. Poleg tega so pristopile k oblikovanju kataloga pridelovalcev hrane. Povečanje deleža samooskrbe s hrano bo eden izmed ciljev celotne Gorenjske v regionalnem razvojnem programu za prihodnjo finančno perspektivo. Vendar so občine prepričane, da ni časa za čakanje na evropska sredstva, zato so se posamičnih projektov za zagotavljanje večje stopnje samooskrbe pod okriljem Regionalne razvojne agencije zgornje Gorenjske (Ragor) lotile že letos.

Kot je za STA pojasnil direktor Ragorja Stevo Ščavničar, pripravljajo pilotni projekt, v okviru katerega bodo v sedmih občinah zgornje Gorenjske skušali privabiti kmete v kooperativo, da bi sprejeli obvezo po zagotavljanju asortimana in količine pridelkov, ki bi jih v prvem koraku posredovali osnovnim šolam in vrtcem. Sodelovanje naj bi zaživelo podobno kot na območju Maribora, pri čemer je Gorenjcem na pomoč priskočil ekolog Anton Komat.

Problem je organizirati pridelavo in odkup na način, da se kmetom izplača in da šole izpolnijo svoje jedilnike. Zato bo zadruga, ki bo združila kmete, poskrbela za profesionalnega agronoma, ki bo pomagal določiti, kateri izmed sodelujočih kmetov, naj kaj zasadi. Med najbolj verjetnimi zadrugami, ki bi sodelovale, je Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka, pa tudi zadrugi Sava Lesce in Gozd Bled.

Ščavničar računa, da se bo s predstavniki zadrug sestal prihodnji teden. Največja neznanka pa ostaja, koliko kmetov bodo uspeli prepričati, da se vključijo v kooperativo. V kratkem jim bodo na treh različnih lokacijah projekt prek predavanj predstavili in vse, ki jih bo zanimalo, pozvali na skupno srečanje, kjer jim bodo predstavili pristopne dokumente.

Tako bi bila formalna organizacija v sklopu obstoječe ali nove zadruge ustanovljena najkasneje konec oktobra. Prek zime bi nato agronom skrbel za potrebna usposabljanja, prihodnje leto pa bi bili že vidni prvi rezultati. Ti sledijo ciljema, da bi otroci dobili zdravo hrano lokalnega izvora ter da bi se hkrati izboljšala ekonomska situacija prebivalcev.

"Majhni koraki in majhen finančni vložek v lokalno pridelavo hrano ima lahko velike ekonomske učinke in visok multiplikativen faktor za ustvarjanje novih delovnih mest," je prepričan Ščavničar. Kot je dejal, se s samooskrbo vzpostavlja tudi alternativa, ki prepreči monopolni položaj veletrgovcev in višanje cen hrane.

Vzpostavljajo koncept trajnostne lokalne samooskrbe za celotno Gorenjsko, s katerim bi lahko v prihodnje kandidirati na sredstva iz programa Leader, saj je tudi Evropa naklonjena trajnostni preskrbi s hrano. Ob tem je treba osveščati prebivalce o nevarnosti slabe hrane in pomenu lokalne pridelave ter spodbuditi kmete, da se lotijo pridelave. "Kriza je pravi čas, da se tega lotimo," je prepričan Ščavničar, ki meni, da bi lahko samooskrba Gorenjske dosegla 70 odstotkov.

Ta cilj bodo skušali doseči s številnimi projekti. Med njimi je izdelava kataloga pridelovalcev hrane, ki naj bi bil izdan novembra. Hkrati občine spodbujajo, naj občanom dajo v najem zemljo za vrtičke, kar je radovljiška občina letos že storila. Pri tem se zavzemajo tudi za organizacijo vrtičkarjev v društvo, kar bi bilo pomembno tudi iz socialnega vidika. Ob šolah pa bi radi organizirali učne vrtove, kakršen je že urejen v Žirovnici.