Generalni direktor Janez Lombergar je včeraj v pismu javnosti med drugim zapisal, da se je za ukinitev odločil zaradi stroškov – v istem terminu naj bi jeseni predvajali oddajo, ki bi jo delali redno zaposleni. Ampak Bojan Traven in Uroš Slak, s katerima smo se pogovarjali po njuni novinarski konferenci, pravita, da je to neumnost ...
V oddaji sta obdelovala različne kočljive teme. Zakaj je bila oddaja o Mercatorju usodnejša kot teme pred tem?
Uroš: Ker je bila zadnja pred iztekom pogodbe in ker se v zadnjih dvajsetih letih še ni zgodilo, da bi predsednik vlade zaradi novinarskih vprašanj dobesedno zbežal s tiskovne konference.
Ali sta kdaj pri pripravi te oddaje ali morda kdaj prej razmišljala o tem, da bi bilo bolj varno, da kakšne podrobnosti izpustita iz oddaje?
Uroš: Dvajset let se trudiva, da delava pošteno in z veliko mero znanja. In najina profesionalna dolžnost je, da poveva, kar odkrijeva, brez kalkulacij. In to se je zgodilo tudi pri zadnji oddaji o Mercatorju, v kateri smo razkrili tako neprijetna dejstva za predsednico vlade Alenko Bratušek, da je ta zapustila tiskovno konferenco, in model delovanja tajkuna Todorića, ki bo z nakupom Mercatorja razpolagal z enim največjih oglaševalskih kolačev v državi in bo, ko bomo novinarji razkrivali kaj neprijetnega o njem ali o tem, kako Mercator pod njegovim lastništvom ravna s slovenskimi dobavitelji, lahko dejal: “Če boste slabo poročali o meni ali nepravilnostih v Mercatorju, v vašem mediju ne bom oglaševal.” In tako ne boste smeli več poročati o teh stvareh, ki bi lahko Todoriću škodile, ker bo lahko z umikom oglaševalskega denarja utišal medij, ki je v zasebni lasti. Brez oglaševalskih prihodkov zasebni mediji pač težko preživijo.
Katerim skupinam, strankam, posameznikom sta bila največji trn v peti?
Bojan: Katerim nisva?
Generalni direktor televizije je v pismu za javnost napisal, da si je premislil, ker bo v vajinem terminu oddaja, ki jo bodo pripravljali redno zaposleni … Je televizija končno ugotovila, da ima kup zaposlenih, namesto katerih so delali honorarci? Verjameta temu argumentu?
Bojan: Ne. Nacionalna televizija ni zasebna lastnina Janeza Lombergarja niti Bojana Travna niti Zorana Jankovića, Alenke Bratušek, ne Janeza Janše niti Ivice Todorića, je javna televizijska hiša, v katero Slovenke in Slovenci vsako leto s posebnim davkom vplačamo 90 milijonov evrov. In ni res, da ni bilo denarja za oddajo. Generalni direktor Marko Filli in njegova pomočnica Katarina Novak sta, ko je bil izražen programski interes, našla denar za oddajo. Kako jih ne bi pri 90 milijonih, brez vštetega oglaševalskega denarja. To vam lahko potrdita tudi onadva. Zdaj, ko pa je prišlo do zvišanja naročnine, se bo v blagajno RTV-ja dodatno nateklo 2,6 milijona evrov in ni nobenega razloga, da oddaje ne bi bilo.
Kar pa je največja ironija, po podatkih, ki sva jih pridobila, se oddaja v glavnem sama trži, torej prihaja denar od reklam in ni nobenega finančnega razloga za ukinjanje. Da bi se podobno oddajo lahko delalo ceneje, je nov nesmisel, kajti veste, na Televiziji Slovenija imajo čudno knjigovodstvo. V stroške posamezne oddaje ne štejejo plač redno zaposlenih. Kot da te padejo z neba in niso strošek. Strošek smo le honorarni sodelavci. In tudi midva, verjetno ste tudi vi ‘honorarci’, bi bila rada redno zaposlena, pa potem ne bi bila več strošek.
Bosta morda tudi vidva v ekipi nove oddaje – Bojan, vi ste že sodelovali pri Tarči –, ekipa te oddaje pa naj bi pripravljala tudi novo oddajo …
Bojan: Niti slučajno, to so računi brez krčmarja.
No, imata morda oba že kakšno idejo, kako se bosta zaposlila, če bodo na televiziji vztrajali pri odločitvi?
Uroš: Ne veva, ker še vedno upava, da bodo svetniki RTV-ja omejili samovoljo direktorja TVS.
Bojan, vi se odpravljate v hribe, kajne? Morda tudi zato, da si zbistrite misli?
Bojan: Tako kot po navadi po napornih tednih. V Julijce.
