"Izbrali smo najmanj slabo možnost, tudi kar se tiče gospodarstva," je še poudarila predsednica vlade. Vizjak je v vprašanju spomnil na zapisano v dogovoru o sodelovanju štirih koalicijskih strank. Ob tem je izpostavil, da v dogovoru piše, da bodo krepili konkurenčnost gospodarstva in izboljševali poslovno okolje.
"Dvigi davkov povečujejo davčni primež," je poudaril Vizjak in izpostavil, da to zavira gospodarsko aktivnost. V rebalansu, poudarja Vizjak, pa vlada znižuje obseg investicij in črpanje evropskih sredstev, kar je korak v nasprotno smer.
"Zapisali ste, da boste zniževali proračunski primanjkljaj, z racionalizacijo javne porabe - a po rebalansu ohranjate ali celo dvigujete tekoče odhodke in tekoče transferje, kjer se nanašajo postavke za maso plač. s prihodom vaše vlade se je začelo povečevati število javnih uslužbencev," je opozoril Vizjak.
Ob tem je Bratuškova izpostavila, da je rebalans namenjen spodbujanju gospodarstva. Pojasnila je, da je v njem za okoli 700 milijonov evrov novih shem, ki se bodo izvajale preko SID banke.
"Proračun, ki smo ga dobili, je bil popolnoma nerealen. Na prihodkih je manjkalo 400 milijonov, na odhodkih 122 milijonov za obresti in 140 milijonov za pokojninsko blagajno. Zaradi vaših rokohitrskih potez smo morali vračati regres za lani, in samo zato se sredstva za maso plač povečujejo," je bila jasna Bratuškova.
Poudarila je, da če bi to, kar so se dogovorili na plačah, veljalo vse leto, ne šele od junija, bi prihranili 60 milijonov evrov več. Če ne bi bilo treba vračati regresa, bi bilo 50 milijonov evrov manj odhodkov. In če bi dvig DDV uvedla že prejšnja vlada, bi to pomenilo že 150 milijonov evrov več že letos.
"Vse to skupaj pa pomeni 0,74 odstotka BDP, in torej proračunski primanjkljaj ne bi znašal 4,4 temveč 3,6 odstotka. Če bi pa še prihodkovna stran bila realizirana tako, kot je bilo načrtovano, pa bi primanjkljaj lahko že letos padel pod tri odstotke. Vse te predpostavke pa žal ne držijo, ker je bilo načrtovanje nerealno," je poudarila Bratuškova.
Vizjak je poudaril, da je proračun cilj in da je treba sprejemati ukrepe za dosego tega cilja. "Vi pa ste odnehali in zdaj sredi leta govorite, da je nerealno načrtovan. Nasprotno, zaposlujete vse več ljudi v javnem sektorju in se odmikate od cilja konsolidacije javnih financ in zelo udobno prelagate krivdo na prejšnjo vlado, katere polovica sedi v vaši vladi," je dodal Vizjak.
Obenem je spomnil, da so v dogovoru zapisali, da bodo v treh mesecih po nastopu vlade sprejeli sistemske popravke za znižanje električne energije za 10 odstotkov za industrijo, cena pa da se je celo povečala zaradi višjega DDV. Štiri mesece po nastopu naj bi tudi podpisali pogodbo o koncesiji za srednjo Savo, pa pospešili infrastrukturne projekte, Vizjak pa poudarja, da smo priča pa zamiku za HE Mokrice, ker ministrstva ne delujejo koordinirano.
Bratuškova je odgovorila, da tudi na zniževanju cen elektrike še delajo in da tudi, če bo kak mesec zamika, bodo veseli, da bodo to realizirali. Glede koncesijske pogodbe je zagotovila, da bo pogodba kmalu pripravljena. "Če se že pet let pripravlja, spoštovani bivši minister, bi jo pa tudi vi v svojem mandatu lahko podpisali," je poudarila.
Vizjak se je dotaknil tudi menjav v nadzornem svetu NLB. Bratuškova je izpostavila, da vlada ni imela nič s kadrovanjem v NLB, da pa lahko tudi za nekatere nove nadzornike lahko rečemo, da so strokovnjaki iz tujine, saj v tujini delajo že več let.
Slovenija
Pri ukrepih smo izbrali najmanj slabo možnost
Pri ukrepih je imela vlada na žalost izbiro med samimi slabimi možnostmi, je v DZ premierka Alenka Bratušek odgovorila na vprašanje poslanca Andreja Vizjaka (SDS).
Reuters
