Obama je na novinarski konferenci po srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel vztrajal, da so programi, ki jih izvaja skrivnostna ameriška nacionalna varnostna agencija (NSA), zakoniti in omejeni. Po njegovih besedah gre za ključno orodje v boju proti globalnemu terorizmu.
Kot je dejal, so s pomočjo nadzornega sistema "rešili življenja", tudi v Nemčiji. "Vemo za najmanj 50 groženj, ki smo jih preprečili - ne samo v ZDA, temveč tudi v drugih državah po svetu, vključno z Nemčijo," je zatrdil.
Po njegovih besedah je treba vzpostaviti razmerje med zagotavljanjem varnosti državljanov in zaščito njihove zasebnosti. Nemcem je ponudil obširno razlago spornih programov, ki so po njegovih besedah vključevali zbiranje podatkov o telefonskem in internetnem prometu, niso pa se ukvarjali z vsebino klicev.
Merklova je izrazila zaskrbljenost zaradi ameriškega početja. Kot je dejala, je internet "novo ozemlje" za vse in ponuja nove možnosti, ki pa jih "sovražniki in nasprotniki" lahko izkoriščajo.
Merklova je še poudarila, da so temeljne svoboščine odvisne od tega, ali se počutijo varne, "torej gre za vprašanje uravnoteženosti, vprašanje sorazmernosti, o čemer bomo še razpravljali".
Obama na novinarski konferenci ni želel govoriti o podrobnostih o ameriški pomoči sirskim upornikov, čeprav so ameriški predstavniki že dali vedeti, da bo sirska opozicija dobila lahko orožje in strelivo. "Ne morem in ne bom komentiral o podrobnostih našega programa, povezanega s sirsko opozicijo," je dejal.
Merklova je pristavila, da se v Berlinu strinjajo, da je sirski predsednik Bašar al Asad izgubil legitimnost, a je poudarila, da ima Nemčija zelo jasna pravna pravila, da ne pošilja orožja v državljanske vojne. To pravila so po njenih besedah splošna in nimajo nič v vprašanjem Sirije.
"To pa ne pomeni, da ne moremo igrati konstruktivne vloge, v političnem procesu, humanitarni pomoči in vprašanju prave poti," je dodala nemška kanclerka.
Obama se je v okviru prvega uradnega obiska v Nemčiji že srečal s predsednikom Joachimom Gauckom, vrhunec pa bo njegov govor pred slovitimi Brandenburškimi vrati, v katerem naj bi po napovedih spregovoril o jedrski razorožitvi.
