Pred tem je ob odprtju Rastoče knjige na zelenici pred Knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu posadil lipo.
Ob odprtju Dežele kozolcev je Pahor zamisel o muzeju kozolcev na prostem kot območju, kjer je prvič doslej zbrano in predstavljeno nekaj popolnoma slovenskega, označil za spomenik avtohtonemu Slovenstvu. Hkrati je muzej kozolcev spomenik narodni zavesti, slovenski ustvarjalnosti, avtohtonosti in istovetnosti, je nadaljeval, podoba Slovenstva, ki so jo ustvarili v Šentrupertu, pa je po njegovih besedah nevsiljiva.
Gre tudi za ohranjanje dediščine oziroma za ponos sedanje generacije nad svojimi dedi in očeti ter hkrati za prenos dediščine potomstvu. Da bodo otroci vedeli, da izhajajo iz dežele, kjer taki izumi, kot je bil kozolec, niso bili izumi gospodarjev, temveč domačih ljudi in slovenskih kmetov, je poudaril.
Ti so znali najti neko novost v arhitekturi svojega časa in svojih potrebah. Tako Dežela kozolcev pripoveduje zgodbo o sposobnosti slovenskega človeka, da s svojo pametjo, domiselnostjo in upornostjo doseže nekaj, kar si je zadal. Tujci in drugi obiskovalci muzeja kozolcev na prostem bodo tako Slovenijo lahko spoznali tudi kot urejeno in ne samo kot lepo deželo, je še dejal Pahor.
Po podatkih župana občine Šentrupert Ruperta Goleta je projekt Dežele kozolcev skupaj stal približno 800.000 evrov. Dobrih 300.000 evrov zanj so dobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj, skoraj 70.000 evrov pa iz sklada projekta Leader. Osnovni del muzeja je stal približno 700.000 evrov, spremljevalni del pa še dodatnih 100.000 evrov, je še povedal.
V Deželi kozolcev so na južnem obrobju Šentruperta postavili 19 izvirnih kozolcev oziroma njihovih različic in jih restavrirali, v muzeju pa je zastopanih vseh šest vrst kozolcev, enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni, dvojni nizki kozolec, kozolec na kozla in toplar.
Najstarejši, t.i. Lukatov kozolec, ki je edini krit s slamo, je iz leta 1795. Vsi drugi kozolci, razen enega iz okolice Ivančne Gorice, izvirajo iz Mirnske doline. Na območju muzeja so uredili še center za ohranjanje kulturne dediščine in informacijsko središče. V zadnjih mesecih so v Deželi kozolcev našteli več kot 8000 obiskovalcev.
