- Kaj menite o ponarejenih diplomah in zakaj sploh diplomirati, če potem nimaš možnosti, da bi delal v smeri, ki si jo doštudiral? (Kaja Švab Težak, Tržič)
»Ponarejena diploma ni v čast ne študentu ne profesorju, ki je bil njegov mentor. Mogoče imam do tega poseben odnos, ker mi je diplomsko delo predstavljalo velik izziv, zanj sem dobil tudi nekaj nagrad, saj sem po štirih letih študija čutil zelo intimno potrebo, da se dokažem kot svež in obetaven intelektualec. Odgovornost vsakega je, da poskuša v svoji diplomski nalogi pokazati doseženo znanje. Mislim, da je tudi odgovornost mentorjev in univerz, da skrbijo, da se pozneje ne ugotavlja goljufij pri diplomah. Želel bi si, da bi bilo tega manj, mogoče tudi zaradi novih tehnologij, ki so nam na voljo, da bi obstajali sveži instrumenti za preverjanje izvirnosti diplomskega znanja. Rad bi ponovil svoj nagovor, ki sem ga dal študentkam in študentom v času predvolilne kampanje. Na eno izmed vprašanj, ali se pri izbiri študija ozirajo na tržne potrebe ali naj sledijo drugim navdihom, sem takrat v zadovoljstvo nekaterih in kritično presojo drugih dejal, kar mislim še danes in bom ponovil kljub kritikam.«
- Kaj konkretno svetujete?
»Mislim, da je pri odločitvi za študij zelo pomembno in zame prvenstveno, da se nekdo odloči, kot mu veleva srce. Na univerzi se človek oblikuje tudi kot osebnost in kot osebnost se lahko do konca intelektualno razvije le, če je v njem neskončna radovednost glede predmeta študija. Če pa je v njem le razumski premislek, da diplomsko delo omogoča lažjo zaposlitev, bo tudi potem ob nadaljnjih tržnih spremembah to delo morda izgubil. V 21. stoletju prihajamo v razmere, ko bo zelo malo ljudi lahko reklo, da je začelo v poklicu, v katerem je ob upokojitvi končalo. Treba se je pripravljati na to, da bomo spreminjali tako delovna mesta kot sam značaj zaposlitve. Tisto, kar je bistveno, da uspete v določenih okoliščinah, pa je vaša celovita osebnost, da ste zgrajeni moralno in vrednostno. To vam lahko da študij, ki ga opravljate s srcem in radovednostjo, tudi če kdo zaradi vrste študija ne more računati na takojšnjo zaposlitev.«
- Kaj menite o tem, da je nova vlada zapisala v koalicijsko pogodbo, da namerava spodbujati uvedbo tabličnih računalnikov v osnovnih šolah. Se vam zdi primerno, glede na to, da je osnovnošolska mladina že preveč obsedena z računalniki, saj so knjige postale zgolj za okras? (Božidar Kranjc, Domžale)
»Mi smo šele na dobrem začetku tega stoletja in lahko le približno slutimo, kako se bo izteklo. Nekaj pa je gotovo – da bo to stoletje velikih in dramatičnih sprememb sveta okrog nas, kot je to veljalo za prejšnjega, za katerega smo mislili, da je tehnološko najbolj napredno. Z navadami, ki jih sprejemajo mlajši ljudje, zatopljenostjo v pametne telefone, v hišne in tablične računalnike. Ali je to vedno koristno in dobro? Mislim, da je to podredno vprašanje. Neka nova okoliščina, v kateri živi generacija in generacija njihovih otrok, bo še toliko bolj živela drugačen svet od tistega, ki so ga živeli njihovi starši. Brez zamere, to se je dogajalo vso civilizacijo, dejstvo je samo, da se v zadnjih letih lahko ugotovi, da so spremembe vse bolj hitre in globalne. Jaz si ne bi želel, da bi bili naši mladi ljudje prikrajšani za izkušnjo s temi spremembami. Drugače jih bodo presenetile kot odrasle osebe in se ne bodo znašli v takšnem spremenjenem svetu. Vem, da ne prinaša samo dobrega, ampak tak je ta svet in zdi se mi, da ga je dobro razumeti in tako laže sooblikovati.«
