Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da sta odgovorni osebi Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana - nekdanja direktorica Darinka Miklavčič in sedanji direktor Simon Vrhunec - z več kršitvami dolžnega ravnanja v obdobju 2007-2011 tujemu kirurgu D. M. v nasprotju z veljavno zakonodajo in sprejetim programom dela prek avtorskih pogodb omogočila plačilo v višini prek 1,2 milijona evrov v obliki avtorskih honorarjev za 150 operativnih dni.
"S tem sta v nasprotju s svojimi dolžnostmi odgovorne in poslovodne osebe javnega zdravstvenega zavoda omogočila dalj časa trajajočo protipravnost na račun javnih sredstev, ki pa je obenem imela za posledico tudi, da UKC Ljubljana še danes nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov za zdravljenje prirojenih srčnih napak," so zapisali v protikorupcijski komisiji.
Z omenjenimi ravnanji pa sta omenjeni odgovorni osebi izpolnili vse znake korupcije, kot jo je določal zakon o preprečevanju korupcije in jo od junija 2010 določa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ugotavlja komisija.
Komisija je v postopku ugotovila tudi, da je omenjeni tuji kirurg večino časa v Sloveniji operiral brez ustrezne slovenske licence in da je bil eden od zdravnikov (Borut Geršak), ki je bil zadolžen za vzpostavitev sodelovanja z omenjenim tujim kirurgom, z njim oz. njegovo matično organizacijo Medical Centrom iz Izraela že pred tem v osebnih in poslovnih stikih.
S tem pa je bila po navedbah KPK podana tudi "visoka stopnja tveganja za vpliv zasebnega interesa na odločitve o reševanju problema pomanjkanja kardiokirurgov v UKC Ljubljana. Tega tveganja (z vidika danes veljavnega ZIntPK bi šlo za nasprotje interesov) so se odgovorne osebe UKC zavedale oziroma bi se ga morale zavedati, vendar ga v nasprotju s svojimi dolžnostmi poslovodnih oseb javnega zavoda niso odpravile oziroma ustrezno obvladale."
Komisija izpostavlja, da se zaveda pomembnosti dela pediatričnih kardiokirurgov in zdravstvenega osebja nasploh, zato z ničemer ne ocenjuje strokovnih odločitev, prav tako ne zmanjšuje pomena in prispevka tujega kirurga pri reševanju življenj.
Na utemeljitve UKC Ljubljana, ki je v postopku pred komisijo nezakonito stanje večkrat opravičeval z argumentom nujnosti reševanja človeških življenj, pa KPK odgovarja, da bi taka "obramba" lahko bila tudi razumljiva, če ne bi ugotovljeno dejansko stanje obenem kazalo, da je šlo za več let trajajočo protipravnost, ki je poleg nezakonite porabe javnih sredstev v višini prek milijona evrov imela za posledico tudi to, da UKC še danes nima usposobljenih lastnih kardiokirurgov za zdravljenje prirojenih srčnih napak, s čimer so najbolj ogrožena prav življenja otrok in novorojenčkov, na katera se UKC Ljubljana sklicuje.
Danes objavljene zaključne ugotovitve o omenjenem primeru je senat komisije sprejel soglasno ter odločil, da jih posreduje svetu UKC Ljubljana, strokovnemu svetu UKC Ljubljana, ministrstvu za zdravje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdravstvenemu inšpektoratu ter računskemu sodišču s pričakovanji, da v okviru svojih pristojnosti ustrezno ukrepajo.
Komisija je že med samim postopkom del ugotovitev odstopila tako inšpektoratu za delo kot zdravstvenemu inšpektoratu, ki sta prav tako v okviru svojih pristojnosti že ugotovili kršitve.
Problem programa srčne kirurgije otrok na UKC Ljubljana sicer sega v leto 2007, ko je iz kliničnega centra odšel Vladimir Sojak, s čimer so ostali brez srčnega kirurga za otroke. Zato so se z izraelskim zdravnikom Davidom Mishalyjem dogovorili, da bo pri nas operiral otroke ter hkrati pri nas usposabljal mlade otroške srčne kirurge. Lani je v medije prišla informacija o višini honorarja Mishalyja, pa tudi to, da je sicer svetovno priznani kirurg takrat operiral brez slovenske licence.
