Pretekli teden je nadzorni svet Zavarovalnice Triglav razrešil predsednika uprave Matjaža Rakovca. Predsednik nadzornikov Mihael Perman je kot enega glavnih razlogov za to potezo izpostavil okrnjeno zaupanje v Rakovčevo vodenje. Po nekaterih navedbah pa naj bi bila v ozadju predvsem bitka za vroči stolček.
In ta bitka naj bi se odvijala predvsem pod taktirko Bojana Petana, človeka, ki obvladuje Državno založbo Slovenije, časopisno hišo Dnevnik in do nedavnega Terme Čatež. Prav prek slednjih naj bi se bitka za Zavarovalnico Triglav odvijala najbolj 'krvavo'. Terme Čatež, ki so v lasti še vedno Petanove DZS, so namreč jeseni 2010 zaradi poplav vložile odškodninski zahtevek, v katerem pa zahtevajo precej višjo odškodnino, kot jim jo priznava Zavarovalnica Triglav.
Zahtevajo namreč 630.681 evrov, kar naj bi bilo sporno zaradi sklenjene zavarovalne pogodbe med Termami in Zavarovalnico in ki opredeljuje različne zavarovalne vsote, vezane na čas nastanka škode. In prav o slednjem se obe sprti strani ne strinjata, končno sodbo pa bo določilo sodišče. Ni pa to edini spor med Petanovim 'imperijem' in Zavarovalnico Triglav. Leta 2000 je DZS izdala obveznice s sedemodstotno letno obrestno mero in zapadlostjo leta 2010, ki so jih imetniki zamenljivih obveznic Zavarovalnice Triglav lahko pridobili z zamenjavo v razmerju ena obveznica za pet delnic. Obveznice je bilo mogoče menjati za delnice enkrat na leto, zahteva pa je morala biti vrhu družbe DZS predložena najpozneje do 2. maja tekočega leta. Tako kot sklada Kad in Sod se je tudi Zavarovalnica Triglav za ta korak odločila leta 2007, ker je pričakovala konsolidacijo lastništva DZS-ja, s čimer bi kot imetniki delnic uveljavljali prevzemno premijo. In čeprav so dva dneva pred končnim rokom na DZS dostavili zahtevo za zamenjavo obveznic, so jih (čez mesec dni) z družbe obvestili, da Zavarovalnica ni upravičena do zamenjave.
Le nekaj dni za tem so družbe Delo Prodaja, Tehniška založba Slovenije, družba M1 in Fond Invest objavile prevzemno ponudbo za DZS in za delnico ponudile 30 evrov. Zavarovalnica Triglav je na podlagi tega izračunala, da je bila oškodovana za 1, 4 milijona evrov. Tožbo je okrožno sodišče lani zavrnilo, češ da je bila vloga oddana nepravilno, čeprav je Zavarovalnica Triglav vlogo poslala prek kurirja, ki je zadevo predal delavki na DZS-ju, slednja pa je prejeto 'ožigosala in podpisala'. Zanimivo je, da je sodišče menilo, da bi moralo vlogo v roke dobiti uprava DZS-ja, ki pa jo je v roke dobila šele po prvomajskih praznikih oz. po izteku roka. Pozneje se je zapletlo tudi pri podpisu zahteve za zamenjavo obveznic. Takratnega predsednika uprave zavarovalnice Triglav, Andreja Kociča, namreč ni bilo v službi, zato je za podpis pooblastil člana uprave Boruta Eržena. Vendar je sodišče razsodilo, da je zahtevo podpisala neznana oseba, saj pooblastilo ni bilo priloženo vlogi. Ker se je Zavarovalnica Triglav pritožila na drugostopenjsko sodišče, torej nad Petanom in njegovo DZS še vedno visijo grozeče številke: 1,4 milijona evrov vredna tožba zaradi nezamenjave obveznic v kapital in 630.681 evrov visoka tožba zaradi domnevno prenizko izplačane škode. Kdo bo vse to uredil? Je moral zaradi tega z vrha Triglava sestopiti Rakovec? Po navedbah naših virov naj bi imel Bojan Petan že pripravljenega naslednika, ki naj bi zasedel mesto razrešenega Rakovca.
Sprva se je ugibalo, da gre za Boruta Jamnika, predsednika uprave Modre zavarovalnice, vendar je 'vroči stolček' začasno zasedel sicer član uprave družbe, nekdaj pa nadzornik v Termah Čatež, Andrej Slapar. Bo slednji ves ta klobčič odvozlal primerno in v čigavo korist? Zavarovalnici Triglav naj bi vsaj v primeru odškodnine zaradi poplav svetovala zavarovalnica Munich Re, s katero ima Triglav sklenjeno pozavarovanje. Münchenska družba je menda ocenila, da Terme Čatež niso upravičene do izplačila škode. Bi ugledno oceno lahko kdo ovrgel in kako daleč bi lahko segel Petanov vpliv? Po nekaterih navedbah morda ne prav daleč, saj se mu naj bi imperij utapljal v dolgovih.
Skupina DZS namreč od januarja osemnajstim bankam upnicam ne plačuje več glavnic posojil. Kot je pred časom že prišlo v javnost, ima skupina približno 150 milijonov evrov posojil, od začetka leta bankam plačuje le še obresti, Petan pa naj bi zaprosil za moratorij za plačilo glavnic. Seznam njegovih težav naj bi bil sicer še daljši, lovke njegove hobotnice pa posledično menda vse krajše.
