Vseeno pa odstotek odraslih Evropejcev vsak dan uživa konopljo, ki je postala najpogostejša droga, ki jo uporabniki navajajo ob prvi vključitvi v zdravljenje. Letu 2011 je bilo v zdravljenje vključeno rekordno število odvisnikov.
Vse manj uporabe heroina, kokaina in marihuane; delež vsakodnevnih uporabnikov marihuane vztraja
Prepovedane droge je vsaj enkrat uživalo okoli 85 milijonov Evropejcev. Najširše uporabljena prepovedana droga v Evropi je še vedno konoplja, ki jo je v življenju že poskusilo 77 milijonov odraslih Evropejcev, približno 20 milijonov pa v preteklem letu. Kljub nacionalnim razlikam pa poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, ki so ga danes predstavili v Lizboni, kaže, da se je uporaba na splošno ustalila ali pa se zmanjšuje.
Največjo zaskrbljenost vzbuja predvsem zdravje treh milijonov Evropejcev, ki drogo uporabljajo vsak dan ali skoraj vsak dan, kar predstavlja odstotek odraslih Evropejcev. V Evropi se je število uporabnikov, ki se prvič vključijo v zdravljenje zaradi težav s konopljo, v zadnjih letih povečalo za tretjino, z ocenjenih 45.000 leta 2006 na 60.000 leta 2011. To pomeni, da je konoplja zdaj najpogostejša droga, ki jo navajajo uporabniki ob prvi vključitvi v zdravljenje.
Poročilo tudi kaže, da se uporaba in razpoložljivost heroina zmanjšujeta, prav tako se zmanjšuje število uporabnikov, ki si to drogo vbrizgavajo. Število oseb, ki se prvič vključijo v zdravljenje zaradi zasvojenosti s heroinom, pa se zmanjšuje. Zmanjšuje se tudi uporaba kokaina, ki ga je v življenju poskusilo približno 14,5 milijona Evropejcev, približno 3,5 milijona v zadnjem letu.
Vse več novih, nepoznanih drog terja spremembe politik
Po drugi strani pa obstaja vse več sintetičnih stimulansov in novih psihoaktivnih snovi. Lani je bilo priglašenih 73 novih psihoaktivnih snovi, od tega je bilo 30 sintetičnih kanabinoidov, ki posnemajo učinke konoplje. Od preostalih spojin je 19 snovi spadalo med "manj znane ali bolj nenavadne kemijske skupine". Sicer pa ni znakov, da bi se naraščanje števila novih drog, o katerih se poroča v Evropi, upočasnilo.
Po mnenju evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström to samo po sebi dokazuje, da je treba politike glede drog prilagoditi spreminjajočim se trgom z drogami. Tudi direktor agencije EMCDDA Wolfgang Götz pravi, da bo treba trenutne prakse še naprej prilagajati, da bi bile še naprej primerne za nastajajoče trende in vzorce uporabe novih in starih drog. "V novi strategiji EU na področju drog za obdobje 2013-2020 bo treba zajeti problematiko drog, ki se nenehno spreminja, in trg z drogami, ki je živahen in se hitro razvija," pravi.
Manj sredstev za zdravljenje, večja možnost za povečanje problematike drog
V zdravljenje zasvojenosti s prepovedanimi drogami je bilo leta 2011 vključenih najmanj 1,2 milijona Evropejcev. Največja skupina na zdravljenju so uporabniki heroina, sledijo jim uporabniki konoplje in kokaina.
Nadomestno zdravljenje je še vedno "prva izbira" zdravljenja zasvojenosti s heroinom. V tako zdravljenje je zdaj vključenih približno 730.000 Evropejcev, kar je približno polovica ocenjenih 1,4 milijona uporabnikov heroina danes v Evropi. Drugi dve pomembni obliki zdravljenja zasvojenosti z drogami so psihosocialni programi in razstrupljanje.
Predsednik upravnega odbora agencije EU za droge Joao Goulao opozarja, da zaradi gospodarske krize, naraščajoče stopnje brezposelnosti in zniževanja javnofinančne porabe iz več evropskih držav že prejemajo poročila o zmanjšanju sredstev za storitve na področju drog. A prav takšna politika lahko po njegovih besedah privede do novih izbruhov uporabe drog. Goulao sicer razume, da se proračuni pač krčijo, vendar pa se zavzema, da se ne bi krčila sredstva za tiste programe zdravljenja odvisnosti, ki so se izkazali za učinkovite.
Uporaba drog je eden od glavnih vzrokov umrljivosti med mladimi
Uporaba drog je eden od glavnih vzrokov umrljivosti med mladimi v Evropi, tako neposredno zaradi prevelikega odmerka, kot posredno zaradi bolezni ter nesreč, nasilja in samomorov, povezanih z drogami. V letu 2011 je zaradi prevelikega odmerka umrlo približno 6.500 Evropejcev. Večinoma gre za predoziranje s heroinom, čeprav je bilo vsaj 475 smrti, povezanih s kokainom.
Problematične so pa tudi nove droge, katerih sestave uporabniki velikokrat sploh ne poznajo, medicinske ekipe pa ob predoziranju večkrat ne morejo pomagati. Samo dve od 73 novih drog sta lani povzročili smrt med 40 in 50 mladih Evropejcev.
