»Ko smo v sedemdesetih letih kupili prve parcele, kmetija ni imela več kot 10 glav živine in ni bila moteča za okolje. Danes kmetija šteje več kot sto glav živine. Bivalne razmere so obupne in se iz leta v leto slabšajo. Hrup, smrad, mrčes, podgane, nočno tuljenje živali, mešanje in polivanje gnojnice vsepovprek po barju kaže na vse prej kot prijetno bivalno in spalno naselje, ki bi nam ga moral zagotoviti občinski prostorski akt,« med drugim piše v dopisu, ki smo ga prejeli na uredništvo.
Pisala nam je skupina urbanih sosedov Albina Novaka. Kmetu očitajo tudi neprimerno ravnanje z živalmi, rejo prašičev brez ustreznih dovoljenj, zanemarjenost okolice in širjenje kmetijskih poslopij na račun črnih gradenj. Ves napor, da bi odpravili nevzdržno stanje, je bil doslej zaman. »Kršilce zakonov in predpisov v tem naselju ščitijo državne institucije, ki jih davkoplačevalci plačujemo zato, da nam vsem zagotavljajo enakopravnost pred zakonom in človekove pravice.« Dopisu so bile priložene tudi fotografije, posnete v začetku leta, na katerih je v potoku Molščica vidna gnojnica.
Na »pojav« se je treba odzvati takoj
Rjav zimski pozdrav smo z nekaterimi vprašanji posredovali na občino Log-Dragomer. »V zvezi s fotografijami izražate domneve, ki se jih ne da več preveriti. Na pojav je treba reagirati takoj in ugotoviti, ali gre za nesprejemljivo ravnanje ali ne. Občina je nedavno na poziv občanov o domnevno spornem ravnanju obvestila policijo in medobčinski inšpektorat. Od obeh institucij smo dobili odgovor, da niso pristojni in da je prijavo smiselno posredovati na inšpektorat za kmetijstvo in okolje. Preden prijava naredi to dolgo pot, pa je navadno že prepozno,« nam je pojasnil direktor občinske uprave Andrej Kos.
Na ministrstvu za okolje in prostor pravijo, da so kmetijski inšpektorji farmo Novak zaradi ponavljajočih prijav imeli večkrat pod drobnogledom, in sicer v letih 2005, 2007, 2008, 2009 in 2011. »Opravili so preglede identifikacije in registracije živali, urejenosti skladiščnih kapacitet za živinska gnojila, spoštovanja dobre kmetijske prakse pri gnojenju, obdelanosti kmetijskih zemljišč v uporabi in izpolnjevanje etoloških pogojev, kot je spoštovanje načela dobrobiti živali. Pri nekaterih pregledih je sodeloval tudi uradni veterinar. Pri vseh opravljenih pregledih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Na podlagi vseh ugotovitev, kmetijska inšpekcija ni več opravljala pregledov na tem kmetijskem gospodarstvu.«
Selitev na zaščiteno območje?
V osnutku prostorskega načrta (OPN) Občine Log-Dragomer je sicer predvidena selitev treh kmetij, ena od teh je tudi kmetija Novak. Toda strokovna služba za varstvo kulturne dediščine opozarja, da se selitve lahko izvedejo le po predhodnih arheoloških raziskavah zaradi posega v arheološko območje oz. kulturno krajino Ljubljansko barje. »Kako in pod kakšnimi pogoji je umestitev možna, bo ugotovljeno v postopku sprejemanja OPN. Raziskave še niso bile narejene. Tudi če bi raziskave odkrile arheološke ostaline, to še ne pomeni, da se kmetija tja ne bi mogla preseliti,« pojasnjuje Kos.
Kot še pravi Kos, bi stroške selitve kmetij morali kriti kmetje sami, saj občina sredstev ne more zagotoviti, po drugi strani pa občina tudi ne more nikogar prisiliti, da bi se preselil. »Pristojne inšpekcijske službe morajo zagotoviti, da bo obratovanje kmetij v skladu s predpisi,« pravi Kos. Glede očitkov, da je Novak širil svoja poslopja na občinski zemlji s črnimi gradnjami, pa odgovarja: »Preko območja kmetije poteka javna pot, ki že dolga leta ni več v javni rabi. Občina bo pot geodetsko odmerila, kar bo osnova za ugotavljanje morebitnih posegov v javno dobro. Ugotavljanje črnih gradenj pa je v pristojnosti inšpekcije.«
Kmet čaka le še »glasbeno inšpekcijo«
Ko smo poklicali Albina Novaka, je že vedel, za kaj se gre. Kot pravi, najstarejši podatki o kmetiji segajo v leto 1640. »Je pa res, da gradbeno dovoljenje k tem podatkom ni priloženo. Za vse, kar smo obnavljali ali na novo zgradili, pa smo pridobili vse potrebne dokumente.« Kmet je tudi zatrdil, da po barju razliva gnojnico v skladu s predpisi, in v isti sapi zdrdral člene Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. »Pri nas so bile že vse inšpekcijske službe, razen »glasbene«. Nikoli me ni bilo strah, razen takrat, ko je občina prepovedala lajež psov in oglašanje petelinov,« je pribil.
Glede reje prašičev pravi, da se je s tem nekoč kar intenzivno ukvarjal. Na sejmu v Gornji Radgoni je leta 2005 prejel celo srebrno priznanje za vzrejo plemenskih svinj. »Po novi zakonodaji pa morajo biti breje svinje zaprte skupaj, kar v praksi ne gre, saj se tepejo, poležavajo pujske, zato se s prašiči danes ne ukvarjamo več. Imamo štiri pujske zase.« Kot še pravi, so študentje pred bolonjsko reformo na kmetiji opravljali prakso, biotehniška fakulteta pa je kmetiji podelila tudi naziv vzorčne kmetije.
Ko smo Novaku posredovali odgovor občine, ki za selitev nima denarja, je dejal, da »kmetija po vsej verjetnosti tudi ne«. Ob tem je še pojasnil: »Že leta 1972 smo se pogovarjali, da bi kmetijo preselili. Pridobili smo vso potrebno dokumentacijo, občina Vrhnika pa je nato od projekta odstopila in dovolila, da se kmetija širi.« Novak še pravi, da je najbolj nadležna soseda Rada Arsenijević. »Preselila se je pred približno desetimi leti, morda nekaj več, ko je bila kmetija v približno takem obsegu, kot je danes. Gospa ima inteligenčni kvocient okoli šestdeset, menim, da jo močno podpirajo drugi.«
