Edini kandidat je Janez Janša, ki stranko vodi od leta 1993 in bo tudi tokrat najbrž deležen visoke podpore. Približno 700 delegatov bo sprejelo tudi resolucijo Družba odgovornosti in svobode, ki ponuja odgovore na sedanje izzive in položaj v državi.
Resolucija vrednostno središče slovenskega naroda postavlja na temelje vrednot osamosvajanja, iz teh vrednot pa išče odgovore na sedanji položaj in izzive, s katerimi se sooča država. Podpredsednik stranke Zvone Černač je pred kongresom za STA pojasnil, da so v resoluciji opravili analizo dosedanjega delovanja, se opredelili do trenutnega političnega položaja in razmer ter utemeljili izzive za prihodnost.
Černač je prepričan, da razlogi za krizo tičijo v dalj časa trajajoči družbeni krizi in tudi v tem, da "naša družba ni nikoli do konca razčistila z ostanki prejšnjega režima, ki so se skozi strukture posameznih institucij polastili države".
SDS sicer še vedno, tako kot na prejšnjem kongresu leta 2009, izpostavlja nujnost sprememb političnega sistema oziroma prehod v drugo republiko. Med drugim izpostavljajo spremembe volilnega sistema v smeri večje enakosti, pravičnosti, preglednosti, odgovornosti, stabilnosti in učinkovitosti.
Na kongresu bo SDS volila tudi novo vodstvo stranke. Vložitev kandidatur za organe stranke je sicer možna tudi na samem kongresu SDS, vendar pa sodeč po podpori, ki jo med članstvom uživa Janša, protikandidatov ni pričakovati. Bodo pa delegati poleg predsednika izbirali tudi člane izvršilnega odbora in nadzornega odbora SDS.
