"Ne pa da namerava vlada dodatno obremeniti gospodarstvo z novimi davki, ki bodo cokla razvojnemu zagonu in lahko sprožijo novo spiralo varčevanja," so v odzivu na vladne ukrepe zapisali na gospodarski zbornici.
GZS nasprotuje tako vsem selektivnih davkom in dajatvam kot tudi kriznemu davku, ki bo najbolj jemal ljudem z največ znanja. Na zbornici so se že pred časom strinjali, da vlada kot skrajni, ampak začasni ukrep, dvigne davek na dodano vrednost. Vendar so hkrati pričakovali takojšnjo zdravstveno reformo, nadaljevanje reforme trga dela, predvsem pa občutnejšo racionalizacijo javnega sektorja in omejitev javne porabe.
"GZS zato izraža veliko razočaranje in hkrati veliko bojazen zaradi napovedanih novih visokih obremenitev delodajalcev in dela," so zapisali.
Vlada v osnutkih nacionalnega reformnega programa 2013-14 in programa stabilnosti 2013-2016 opisuje kratkoročne ukrepe kot takšne, ki "bodo čim manj negativno vplivali na nov zagon gospodarstva". To ni prispevek k novemu razvojnemu zagonu, temveč grozeča blokada novemu zagonu, pravijo na GZS in dodajajo, da bi ukrepi morali zasledovati cilj, da bodo pozitivno vplivali na nov razvojni zagon, kar je bilo obljubljeno v koalicijski pogodbi.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Na GZS sicer priznavajo, da je v osnutkih viden napredek, ko gre za privatizacijo. Tako je po novem za letos omenjenih tri do pet družb, rok za prvi nabor pa je skrajšan na konec maja. Toda zaradi pomanjkanja reformne volje koalicije in grožnje, da so zaradi obremenjujočih novih davkov načrtovani prilivi v proračun povsem nerealni, obstaja velika nevarnost, da bomo kupnino pokurili za javno porabo, ne za razvoj.
"Očitno je, da si vlada kupuje čas. Zdravstvena reforma je deloma odmaknjena do leta 2014. V zvezi s kriznim davkom, ki bo jemal predvsem tistim z več znanja, kar je v nasprotju s sodobnimi trendi v svetu, pa je v osnutkih programov omenjeno, da naj bi vlada do konca leta predstavila drugi paket ukrepov, ki naj bi bili trajne narave in katerih finančni učinek bi nadomestil krizni davek," pravijo v GZS in dodajajo: "Konkretnega o tem svežnju pa še nič. Nova negotovost."
V zbornici se težko izognejo občutku, da nova vlada miži pred dejstvom, da je gospodarstvo v zadnjih štirih letih izgubilo približno 95.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa v tem obdobju beležijo 7000 zaposlenih več.
"Kako bo še bolj obremenjeno gospodarstvo brez jasne volje in jasnega načrta vladnih reform zmoglo še večje breme? Kako bodo ob takšnih obremenitvah izvozna podjetja uspešno razvijala nove programe in konkurirala na globalnem trgu? Zakaj bi tuji vlagatelji vstopali v Slovenijo, če poslovno in davčno okolje še poslabšujemo, namesto da bi storili vse, da bi ustvarili vabljivo davčno okolje za svež kapital, ki ga nujno potrebujemo?" se sprašujejo v GZS.
V zbornici še izpostavljajo, da je lahko reševati javne finance z višjimi davki, pri čemer pa se sprašujejo, kje naj vzamejo podjetja. "Junak bo tisti, ki bo razbremenil podjetja ter bolje upravljal državno premoženje in javno upravo. Tega junaka še ni videti," so še dodali v GZS, katere predsednik in generalni direktor GZS Samo Hribar Milič meni, da prvi pregled ukrepov iz programa stabilnosti kaže, da so premalo konkretni.
